Mojimediji.si
Po odpadanju dela stropa v eni od sob izobraževalnega centra v zaporu Dobrunje, ko je bil med dogodkom lažje poškodovan pravosodni policist, težave v novozgrajenem objektu ne pojenjajo.
»Odpadajo umivalniki, zamaka streha, vročina pod steklom je v teh dneh neznosna.« To so informacije, ki prihajajo neposredno iz zapora.
Potrdi jih predsednik sindikatov državnih organov Frančišek Verk. »Tudi sam sem slišal, da so umivalniki odpadali od sten, ker naj bi bili nanje le prilepljeni, ne pa mehansko pritrjeni. Na strehah je nasajena trava in po mojih informacijah streha pušča. Najprej je treba odstraniti vso zemljo in vegetacijo, da sploh lahko odkriješ vzrok zamakanja. Trenutno pa težavo rešujejo tako, da postavljajo lovilne posode in preusmerjajo vodo.«
Podira se, preden je začel delovati
Dolgoletni sindikalist je bil v preteklosti pravosodni policist, pri čemer je pridobil praktične izkušnje z delom in bivanjem v zaporskem sistemu. Zato je nad trenutnimi razmerami v novozgrajenem objektu, ki bi moral glede na milijonske vložke biti zgled strokovne gradnje, še toliko bolj zaskrbljen.
»Ko je s stropa padel del konstrukcije, je bil en človek poškodovan. Na srečo poškodba ni bila hujša poškodba. A absurdno je, da se objekt začne dobesedno podirati, še preden sploh začne normalno delovati!«
Gradnja Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana v Dobrunjah je bila zastavljena kot ključni strateški projekt za dolgoročno rešitev prostorske problematike zaporskega sistema in primer varnega bivanje zaposlenih in obsojencev.
»Z izgradnjo novih prostorov tako sistem pridobiva za družbo, zaprte osebe in zaposlene sodoben, varen, human, vključujoč in v resocializacijo usmerjen zapor,« je marca letos v nagovoru za Letno poročilo 2025 zapisal generalni direktor Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) Denis Perše. In naznanil skorajšnjo selitev zapornikov iz stare lokacije na Povšetovi ulici v Ljubljani v nov objekt. A to se ni zgodilo.
Letno poročilo URSIKS 2025, marec 2026
So v zaporu Dobrunje pozabili na varovalno ograjo?
Da v zapor Dobrunje še vedno niso preselili glavnine vseh zapornikov s Povšetove, ampak samo tiste, ki so na odprtem oddelku, pa ni razlog samo v pomanjkanju pravosodnih policistov, razlaga Frančišek Verk.
»V odprtem oddelku je le en pravosodni policist, saj tam zapornikov nihče fizično ne varuje. Če kdo odide in se ne vrne, se zanj razpiše tiralica.« Velik del težav pri vselitvi zapornikov predstavljajo napake pri gradnji. »Če s stropa odpade del konstrukcije, kako lahko kdo zagotovi, da so vsi drugi stropi varni?«
Verk našteva naprej: »Tisti, ki so gradili zapor, očitno niso vedeli, da mora imeti zapor tudi zunanjo varnostno ograjo. To, kar je zdaj postavljeno okoli zapora, je zgolj neka mreža.« Klasična mrežna ograja ločuje objekt od bližnjega naselja in avtoceste, od zaporskega kompleksa oddaljenih manj kot 100 metrov. »Če ste že kdaj videli kakšen tuj zapor, potem veste, o čem govorim. Mene je iskreno presenetilo, da ograje v Dobrunjah ni. Še bolj pa to, da bo treba zanjo nameniti več kot dva milijona evrov.«
Mediji so marca lani pisali o prvem pobegu obsojenca z delovišča zapora v Dobrunjah. Za beg je izkoristil priložnost med obiskom stranišča. 38-letnik, ki je bil obsojen za uboj policista, je po varnostni oceni sicer veljal za nizko rizično osebo. Po dnevu bega se je sam zglasil v zaporu na Povšetovi.
Niso mislili na drone
Verka čudi, da tudi nad sprehajališči v notranjosti objekta ni zaščitnih mrež. To zanj pomeni: »Resna varnostna pomanjkljivost! Danes se v zapore z droni prenaša vse mogoče.«
Opozori tudi na potencialne nevarnosti, kot sta eksplozija in požar. »Nenavadno je, da je v zaporu skoraj vse iz stekla. Nikjer ni klasičnih rešetk. Sprašujem se, ali je kdo sploh preveril, kako bi se steklene površine obnesle ob morebitnem napadu ali eksploziji. Če bi v takem zaporu izbruhnil ogenj, bi bil to velik problem. Oken ni mogoče odpreti, vse je odvisno od prezračevalnega sistema. Takšni sistemi pa so bolj primerni za pisarne, ne pa za zapor s 300 in več zaporniki. Delavci, ki so bili v objektu, so mi povedali, da je bilo že med gradnjo v notranjosti neznosno vroče. Dvomim, da bi tak sistem zmogel hladiti objekt, ko bo polno zaseden.« Zmogljivost zapora Dobrunje je 388 zaprtih oseb.
Stekla, ki se ne dajo odpreti, in sistem rekuperacije po mnenju Frančiška Verka predstavljajo nevarnost v primeru požara in niso primerni za objekt zapora. / Mojimediji.si
Napake v zaporu odpravljajo od prevzema
»Od prevzema objekta potekajo aktivnosti za ugotavljanje dejanskega stanja, evidentiranje napak in njihovo odpravo,« odgovarjajo na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
»Vsaka zaznana pomanjkljivost se obravnava posebej, skladno z njeno naravo, nujnostjo ter vplivom na varnost, bivanje v objektu in delo zaposlenih. Ob tem poudarjamo, da gre za zaporski objekt, pri katerem so tehnične rešitve prilagojene varnostnim zahtevam. Okna v bivalnih prostorih zato niso zasnovana na način, da bi jih zaprte osebe lahko prosto odpirale. Prezračevanje je urejeno s prezračevalnim sistemom, ki je del projektirane tehnične zasnove objekta. Glede navedbe, da zunanje ograje zapora ni, pojasnjujemo, da je zapor obdan z varnostnim zidom, ki zagotavlja fizično in varnostno razmejitev objekta – skladno z njegovim namenom.«
Da je objekt v fazi reklamacije napak, v okviru katerega izvajalec odpravljala napake, ugotovljene s strani uporabnika, pojasnjujejo pri investitorju – Ministrstvu za pravosodje. Glede konkretnih nepravilnost pa navajajo: »Posamezne reklamacije so običajen del postopka po primopredaji novozgrajenih objektov, zlasti pri tako obsežnih in tehnično zahtevnih projektih, kot je gradnja novega zapora v Dobrunjah. Te se evidentirajo, obravnavajo v okviru reklamacijskega postopka in odpravljajo skladno s pogodbenimi določili. Med takšne pomanjkljivosti sodijo na primer posamezne nastavitve vrat, senčil in razsvetljave, nastavitve oziroma umeritve posameznih senzorjev, zamenjava posameznih svetil, odprava posameznih pomanjkljivosti na sanitarni opremi ter ponovna pritrditev posameznih elementov opreme.«
Strokovni nadzor nad objektom poteka kontinuirano in je v skladu s pogodbo vključen tudi v spremljanje ter koordinacijo odprave ugotovljenih pomanjkljivosti. S stanjem v zaporu se je takoj po incidentu z odpadlim stropom seznanil tudi novi minister Mihael Zupančič.
Izvajalec CGP miri, da gre za manjše napake
Da gre za manjše, posamezne reklamacije, ki jih odpravljajo, medtem odgovarjajo v novomeškem podjetju CGP, ki je bil v konzorciju s Kolektorjem izvajalec gradnje. »Gre za reklamacije, ki se pojavijo pri rednem obratovanju objekta, stroški njihove odprave pa so minimalni.«
Roki za odpravo posameznih pomanjkljivosti se določajo v skladu s pogodbenimi določili in glede na njihovo naravo. Izvajalec mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti v dogovorjenih rokih.
Roki za odpravo pomanjkljivosti pri projektu izgradnje zapora v Ljubljani so opredeljeni v osnovni pogodbi in dopolnjeni v njenih aneksih, zlasti v povezavi z inšpekcijskimi postopki. Splošni rok za reklamacijo napak znaša 365 koledarskih dni in začne teči od dneva izdaje potrdila o prevzemu objekta. V tem obdobju je izvajalec dolžan odpraviti vse pomanjkljivosti, ki se pojavijo po prevzemu. Skupni čas, ki vključuje tako rok za dokončanje del kot rok za reklamacijo napak, pa je 1393 koledarskih dni.
Pogodba
»Če izvajalec svojih obveznosti ne bi izpolnil, lahko naročnik uporabi ukrepe in finančna zavarovanja, predvidena v pogodbi,« so zapisali na pravosodnem ministrstvu. V pogodbeni dokumentaciji so opredeljena ključna finančna zavarovanja, ki ščitijo naročnika v primeru, da izvajalec ne bi izpolnil svojih obveznosti. Garancija za zdržani znesek je neposredno povezana s poplačilom morebitnih stroškov odprave pomanjkljivosti in napak v garancijskem roku.
Vrednost garancije znaša 5 % sprejetega pogodbenega zneska z DDV, kar ob sklenitvi pogodbe predstavlja 3.649.068,46 EUR.
Verk: Uporabnega dovoljenja ne bi smeli izdati
Na pravosodnem ministrstvu so še pomenljivo dodali, je bil »objekt pregledan s strani strokovne komisije in zanj je izdano uporabno dovoljenje«.
»To je prazno govorjenje o strokovnem nadzoru,« pa je oster predsednik sindikata Frančišek Verk. »Če bi bil tehnični pregled opravljen res strokovno in bi bile vse naprave ustrezno preizkušene, uporabnega dovoljenja ne bi smeli izdati. To ni več stvar inšpekcije. To je stvar policije. Policija bi morala raziskati, kaj se je pri tem projektu dejansko dogajalo. Odškodnino bi moral nekdo plačati. Skupna vrednost projekta se namreč približuje 100 milijonom evrov. To je katastrofa.«
Za nadzor gradnje na strani Ministrstva za pravosodje je bila odgovorna Lucija Remec. Visoka uradnica ministrstva in vodja službe za nepremičnine in investicije je bila skrbnica pogodbe in v razpisni komisiji, ki je za gradnjo zapora izbrala konzorcij: Kolektor Koling-CGP-Pomgrad. V tem članku smo razkrili njene povezave s projektantom zapora Dobrunje in nadzorniki projekta, ki bi morali nadzirati izvajalce.
Tehnični pregled razkril »kriminalko«
Na Preiskovalno.si smo prvi razkrili tudi amaterske napake pri tehničnem pregledu objekta zapora Dobrunje iz 28. avgusta lani.
Tehnični pregled je razkril stanje, ki ga nekateri gradbeniki opisujejo kot »kriminalko«, kjer so bili javni interes in varnostni standardi podrejeni interesom gradbenih baronov.
Pri pregledu so odkrili številne resne nepravilnosti in nestrokovno izvedbo del. Pokazale so se napake pri požarni varnosti, pomanjkljivosti pri električnih in strojnih instalacijah, ki so sprožale resne varnostne pomisleke.
Pri projektu je popolnoma umanjkal tudi neodvisen strokovni pregled, ki bi preveril, ali zapor sploh zagotavlja varne in zdrave pogoje za zaposlene in zapornike. Spregledani naj bi bili tudi ukrepi za preprečevanje izpostavljenosti radonu – eni največjih pomanjkljivosti sodobnega projektiranja.
Nad CGP tudi okoljska kriminalka z odpadki
Hkrati je bil novomeški CGP najbogatejšega Slovenca Darija Južne zadolžen za odvoz gradbenih odpadkov. Zaradi oddaje posla okoljsko spornim podizvajalcem je pristal v kriminalni aferi nezakonitega zakopavanja okoli 5000 tovornjakov gradbenih odpadkov iz gramozne jame v Dobrunjah. Tam so s kemijsko analizo odkrili tudi prisotnost rakotvornih, ekotoksičnih in mutagenih snovi. Nevarni odpadki so se zaradi nestrokovnega in nevarnega pristopa pomešali z ostalim gradbenim materialom. Danes so odpadki še vedno zakopani na več kot 34 nezakonitih lokacijah po Sloveniji.
Inšpektorji pišejo odločbe, koliko lokacij preverjajo, pa ne razkrijejo zaradi sklicevanja na molčečnost med postopkom. Obsežne nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki so s tehničnim pregledom razkrile 19 inšpekcijskih postopkov, več kazenskih ovadb zaradi ponarejanja ključnih listin, zavajanja in prikrivanja dokazov ter nezakonitega odlaganja odpadkov. Sanacija nezakonitih odlagališč je na začetku.
Objekt zato ni bil pripravljen za uporabo. Rok za odpravo napak in nezakonitosti so podaljšali za dva meseca. Kljub nezakonito zakopanim odpadkom na kmetijskih površinah, ekološko občutljivih območjih, kmetijah, ob šolah in v naseljih in sumu neupravičene porabe javnega denarja je bilo uporabno dovoljenje izdano 12. novembra 2025.
Postavili sodobno kuhinjo, hrano pa dostavljajo od zunaj
»Zapor bi moral biti vseljen že lani. Govorilo se je, da bo odprt junija lani, zdaj smo že leto dni pozneje, pa še vedno ni nič. Tudi letos ga po mojem ne bodo mogli napolniti. Najprej morajo zaposliti dovolj pravosodnih policistov in odpraviti napake ter usposobiti kuhinjo,« je odločen Frančišek Verk.
V objektu so namreč postavili sodobno kuhinjo, ki pa ne deluje. Hrano za 16 obsojencev odprtega oddelka v zapor dostavlja zunanje podjetje SOVITA, d. o. o. Od vselitve do danes je država za hrano zapornikov v Dobrunjah odštela 11.000 evrov. Ministrstvo potrjuje, da bodo pripravo hrane v prostorih zavoda zaupali zunanjemu zasebnemu izvajalcu – outsourcing. Vodenje in upravljanje kuhinje pa bosta ostala v pristojnosti Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Verk pa opozarja, da takšen način dolgoročno državo stane več, kot če bi v zaporu zaposlili svoje kuharje. Poleg stroškov je razlika tudi v kakovosti. »Hrana, ki jo dovažajo od zunaj, ni primerljiva s hrano, pripravljeno v zaporu,« meni glavni sindikalist Verk.
Sovita je v zadnjih desetih letih z URSIKS opravila za 2.418.586,23 € storitev prehrane (Erar).
Kuharje degradirali
Zaporski kuharji bi po Verkovem prepričanju morali ohraniti status pooblaščenih uradnih oseb, saj so odgovorni tudi za varnost v kuhinji. Zunanji delavci takšnih pooblastil in usposobljenosti običajno nimajo. »Vsak dan imajo opravka z več deset noži, zato morajo biti ustrezno usposobljeni tudi z varnostnega vidika. Vodijo in organizirajo delo kuhinje ter učijo obsojence kuhinjskih opravil. Namesto tega so jih degradirali v strokovno-tehnične delavce oziroma delovne inštruktorje. Posledično so jim plače padle skoraj na raven minimalne plače. Če se bo rast plač ustavila, novih kuharjev ne bodo dobili. Če bodo morali delo opravljati zunanji izvajalci, bo to državo stalo bistveno več.«
Prav zaradi nizkih plač država ne more pridobiti novih kuharjev. »Danes en zapornik državo stane med 1.800 in 1.900 evrov na mesec. Po drugi strani pa kuharjev in delovnih inštruktorjev ne morejo dobiti, čeprav bi bili zelo zadovoljni že z 1.800 evri bruto plače.«
Nasprotno na ministrstvu odločno zavračajo navedbe o tem, da URSIKS ni poskrbel za status zaporskih kuharjev. Pravijo, da imajo vsi inštruktorji v sistemu URSIKS, tudi inštruktorji – kuharji, status pooblaščenih uradnih oseb. »Vodstvo URSIKS se zaveda zahtevnega in odgovornega dela v posebnem in zahtevnem delovnem okolju, kot je zaporski sistem, in si v okviru zmožnosti in pristojnosti tudi prizadeva za izboljšanje statusa, tako finančnega kot siceršnjega, vseh zaposlenih.«
Zavajanje ali nepoznavanje sistema plač v javnem sektorju
Toda gre za zavajanje ali pa nepoznavanje sistema plač v javnem sektorju. Inštruktorji so pooblaščene uradne osebe le teoretično, kot je določeno v 214. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS):
(1) Delavci uprave so delavci s posebnimi dolžnostmi in posebnimi pooblastili (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene uradne osebe) in drugi delavci.
(2) Pooblaščene uradne osebe so delavci pravosodne varnostne policije (v nadaljnjem besedilu: pravosodni policisti), ki opravljajo naloge varovanja in nadzora, strokovni delavci, inštruktorji, generalni direktor, njegov namestnik in delavci generalnega urada, ki opravljajo nadzor po tem zakonu, direktorji zavodov, vodje oddelkov obsojencev, vodje dislociranih oddelkov zavodov ter direktor prevzgojnega doma.
»Da so inštruktorji v sistemu URSIKS pooblaščene uradne osebe, je le mrtva črka na papirju iz 2. odstavka 214. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, saj v sistemu plač v javnem sektorju NISO uvrščeni med pooblaščene uradne osebe, temveč med strokovno tehnične delavce,« pravi Verk. »Inštruktor je v 9. plačnem razredu in lahko napreduje do 19. plačnega razreda. Ko sklene pogodbo o delu, je dejansko na minimalni plači. Pravosodni policist pa začne v 11. plačnem razredu in lahko napreduje do 21.«
Študenti namesto paznikov?
Na ministrstvu smo preverili tudi informacijo, da bodo zaradi kroničnega pomanjkanja pravosodnih policistov v bodoče določena tipična dela pravosodnih policistov opravljali študenti in drugi civilni uslužbenci brez pooblastil.
Na pravosodju so pojasnili: »Informacija absolutno ne drži. Vsa dela in naloge, ki zahtevajo posebno strokovno znanje in pooblastila, opravljajo in bodo tudi v bodoče opravljale zgolj in samo za to ustrezno usposobljene in pooblaščene osebe. Za manj zahtevna dela in naloge pa je Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij Republike Slovenije v preteklosti in tako načrtuje tudi v prihodnje, po potrebi vključevala tudi študente, vendar ti ne opravljajo nalog pravosodnih policistov niti nalog, za katere so potrebna posebna pooblastila.«
V slovenskih zaporih je bilo po uradnih podatkih URSIKS v začetku julija 2026 zaprtih 1.458 oseb, zasedenost zaporov je bila 105,73-odstotna. Tako stanje je zatečeno že več kot 20 let. Država oziroma davkoplačevalci pa smo morali zato, ker zaporniki ali priporniki med prestajanjem kazni niso imeli ustreznih razmer za bivanje, od leta 2012 pa do konca lanskega leta po javno dostopnih podatkih plačati skoraj 365.000 evrov odškodnin.
V zaporih je v lanskem letu delalo 492 pravosodnih policistov. Potrebovali bi jih še najmanj 180 več.
Po podatkih iz letnega poročila 2025 je pogodbo o zaposlitvi sklenilo 49 javnih uslužbencev. Delovno razmerje pa je prenehalo 52 javnim uslužbencem.
Razlogi so bili različni: 3 javnim uslužbencem je prenehalo delovno razmerje s pisnim sporazumom o prenehanju pogodbe o zaposlitvi; 6 javnih uslužbencev je bilo premeščenih v drug organ državne uprave; 1 javnemu uslužbencu je prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca; 30 javnim uslužbencem je prenehalo delovno razmerje zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani javnega uslužbenca; 2 javnima uslužbencema je prenehalo delovno razmerje, ker nista opravila ustreznega strokovnega izpita, ki je bil pogoj za zasedbo delovnega mesta; 9 javnih uslužbencev se je upokojilo; 1 javni uslužbenec je umrl.
Povprečna starost pravosodnih policistov je skoraj 48 let.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
