Na upravi Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij sta direktor in njegov namestnik od januarja do oktobra 2025 (za november in december podatkov nismo dobili) vsak mesec prejemala visoke dodatke za povečan obseg dela, čeprav nista bila uspešna pri eni in edini nalogi – pridobivanju pravosodnih policistov, na katerih stoji ali pade zaporski sistem. Nasprotno, vodstvo si je izplačevalo sredstva, ki so namenjena pravosodnim policistom.
Tako pravi sindikat! Generalni direktor Denis Perše, imenovan pod to vlado, si je izplačeval visoke dodatke, omogočil pa jih je tudi namestniku Bojanu Majcnu in njegovemu krogu zaposlenih. Direktor Perše je bil mesec za mesecem upravičen do 927 € dodatka, Majcen pa je prejemal od 644 € ali 859 € – odvisno od meseca. Vsak sta v preteklem letu poleg plače prejela več kot 6000 € dodatkov.
Leto 2025 podatki od januarja-oktobra
| Prejemnik | Skupaj izplačano (€) | Št. mesecev z dodatkom |
| Bojan Majcen -namestnik generalnega direktorja | 6.285,12 € | 9 mesecev |
| Denis Perše– generalni direktor | 6.889,25 € | 8 mesecev |
Oba skupaj: 13.174,37 € dodatkov
S čim sta si torej generalni direktor Denis Perše in njegov namestnik Bojan Majcen vsak mesec zaslužila visoke dodatke, smo vprašali na Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij.
Odgovorili so, da: »Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSPJS) v 22.e členu določa, da se javnemu uslužbencu lahko izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna. Pisno odločitev o povečanem obsegu dela in plačilu delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela sprejme predstojnik za posamezni mesec na podlagi pisnega dogovora med javnim uslužbencem in predstojnikom. Pogoje, merila in obseg dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence podrobneje ureja Uredba o delovni uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela za javne uslužbence, na podlaga katere je generalni direktor Uprave Republike Slovenije za izvrševanje kazenskih sankcij (v nadaljevanju URSIKS) izdal interno navodilo, ki še podrobneje določa postopek za določitev dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela javnim uslužbencem. Upoštevaje navedeno pravno podlago so javni uslužbenci v URSIKS, vključno z direktorji zavodov, deležni izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela v tistih mesecih, ko na podlagi pisnega dogovora, v katerem so navedene konkretne delovne naloge, dejansko opravijo delo v povečanem obsegu. Direktorji zavodov za prestajanje kazni zapora so v tem pogledu deležni povsem enake obravnave kot vsi ostali zaposleni, saj je tudi njihov obseg dela zaradi prezasedenosti zaporov in vse zahtevnejše strukture zaprtih oseb v zadnjih letih bistveno povečan.«
Ali ima uprava dela za dva generalna direktorja in dva namestnika?
Na upravi torej pojasnjujejo, da so dobili vsak mesec dodatke zato, ker se je obseg dela v zadnjih letih bistveno povečal zaradi prezasedenosti zaporov in zahtevnejše strukture zaprtih oseb.
Je prezasedenost zaporov nova okoliščina ali je to glavni problem, ki bi mu mogli nameniti 365 dni na leto? Ali ni to torej redna delovna obveznost vodstva, za katero so že plačani?Je struktura zaprtih oseb v letu 2025 nova okoliščina?
Letna poročila kažejo, da je to oboje dolgo znano dejstvo. Pri tem se torej porajajo upravičeni pomisleki. Je to sploh razlog za nagrajevanje? Sta direktor in njegov namestnik upravičena do dodatkov, če se razmere v zavodih ne izboljšujejo? Kako to, da je izplačilo mogoče, če je problem prisoten vrsto let? Ali je trajna kriza postala poslovni model, nagrada pa je namenjena vzdrževanju problema?
Kaj sploh ima vodstvo, ki vsak dan hodi na delo v center Ljubljane na Bethovnovo ulico, z zaporniki?
Dobesedno nič. Uprava nima večizmenskega dela, ne dela s problematičnimi tujci, nima nevarnega, psihološko napornega dela, kot pravosodni policisti, katerim se plačni razredi začnejo in končajo veliko nižje kot zaposlenim na upravi, ki iz birokratskih foteljev vstanejo ob 15. uri in odidejo domov. Njihove službe v centru mesta praviloma potekajo enoizmensko od 7.-15. ure ali od 8.-16. ure, redki delajo od 8:30-16:30.
Kaj je torej vodstvo uspelo narediti leta 2025, da so vsak mesec prejeli še eno božičnico in pol?
Medtem ko podplačani pravosodni policisti skrbijo za varnost, človekove pravice, red, obvladujejo krizne situacije ter ob vsem tem delajo več izmen in so izpostavljeni nevarnostim in napadom, vodstvo ni uspelo spisati niti aktualne strategije dela!
Na spletni strani je še vedno stara strategija.
Perše in Majcen sta sicer dodatke omogočila tudi drugim zaposlenim v upravi, vendar pa večini v bistveno manjših zneskih, kot sta jih namenila sebi. Govorimo o sekretarjih, podsekretarjih, piarovki in drugih.
Januarja lani je kar 44 zaposlenih prejelo dodatke, z meseci se je število manjšalo, septembra in oktobra pa spet zvišalo.
| Mesec | Št. zaposlenih z dodatkom |
| januar | 44 |
| februar | 41 |
| marec | 42 |
| april | 35 |
| maj | 35 |
| junij | 37 |
| julij | 30 |
| avgust | 33 |
| september | 36 |
| oktober | 37 |
Na vprašanje, zakaj so denar, namenjen pravosodnim policistom in tistim, ki se neposredno ukvarjajo z zaporniki, izplačevali v upravi, ki svoje delo opravlja v pisarnah daleč stran od zapornikov, so odgovorili, da ta navedba ne drži, hkrati pa so priznali, da se dodatki izplačujejo iz prihrankov sredstev za plače, ki nastanejo zaradi odsotnosti javnih uslužbencev ali nezasedenosti delovnih mest?
To pa naravnost potrjuje našo tezo, da gre za denar, v osnovi namenjen pravosodnim policistom, ali pa nam na upravi dlje časa prikrivajo kadrovsko podhranjenost? Ali morda potrebujejo še enega direktorja in še enega namestnika? Na upravi namreč vztrajajo, »da odsotnost posamezne strukture zaposlenih nedvoumno vpliva na povečan obsega dela tudi drugih skupin javnih uslužbencev v sistemu, ki dela ne opravljajo neposredno z zaprtimi osebami.« Pri tem so izpostavili kadrovsko in finančno področje, javna naročila, izobraževanja in druga področja.
Torej, Majcen in Perše sta vsak mesec upravičena do dodatka, ker ni pravosodnih policistov in imata zato povečan obseg dela?
V praksi njihova razlaga potrjuje, da se sistemsko pomankanje kadra na terenu preliva v dodatke za vodilne, ki z zaprtimi nimajo nobenega neposrednega stika.
Na vprašanje, kaj je iz naslova povečanega obsega dela opravil nekdanji direktor Bojan Majcen, ki hkrati prejema še pokojnino in dodatek na stalnost, so nam iz vodstva odgovorili, »da je Bojan Majcen vključen v različne projekte«, med katerimi naštejejo izboljšanje delovnih pogojev statusa zaposlenih ter pomoč pri vodenju strokovnih nalog.
Zloraba javnih sredstev?
Merljivih učinkov dela generalnega direktorja ali njegovega namestnika v preteklih letnih poročilih ne najdemo. »Kadrovska podhranjenost, stiska zapornikov …« Vsako leto enako, le vodstvo je ves čas nagrajeno s še več davkoplačevalskimi sredstvi. Se torej lahko upravičeno vprašamo, ali gre za zlorabo javnih sredstev?
Na generalnem uradu URSIKS sploh ne skrivajo svoje neuspešnosti. Na vprašanje, kdaj bodo zagotovili nove pravosodne policiste, so napisali, »da priznavajo, da kljub stalnim razpisom in obsežnim promocijskim kampanjam, vključno s kampanjo jeseni 2025, ne uspejo zagotoviti dovolj zaposlenih!«
Dodatke pa prejemajo! Svojo neuspešnost pri eni in edini nalogi -pridobivanju pravosodnih policistov pa kompenzirajo z »opravljanjem najzahtevnejših sistemskih nalog – od novega zapora do pravnih podlag in promocije poklica.«
Mimogrede, za promocijo poklica namenjajo več sredstev in to promovirajo po televizijah in radijih. Tako piše na njihovi spletni strani. Kot smo nedavno videli na komercialni televiziji POP TV, je imel direktor prijazen intervju, v katerem je poudaril svoje dosežke.
Zapor Dobrunje, prikrita afera
Pri ključnem projektu zapora Dobrunje pa se odpira preveč vprašanj – od zakonitosti izdaje uporabnega dovoljenja, prevar pri dokumentaciji in slabega nadzora nad nezakonitim odvozom spornih, celo rakotvornih zemljin.
Novi zapor na Dobrunjah naj bi bil prevzet najpozneje do marca, natempirano na čas volitev. Kako pa bodo zagotovili varnost, pa ni znano, prav zaradi neuspšenosti trenutnega vodstva, ki kadra v zadnjih štirih letih mandata te vlade ni uspelo dobiti. Poleg tega ni jasno, koliko bo davkoplačevalce stala stalna osvetlitev zapora, koliko ogrevanje in koliko obratovanje.
Posebej zaskrbljujoče pa je, da je zapor zgrajen na območju nekdanje deponije, kjer so meritve pokazale povečane vsebnosti rakotvornih, mutagenih in ekotoksičnih elementov v zemljini. To so potrdile uradne raziskave. Ker ministrstva, pravosodno kot investitor, ministrstvo za naravne vire kot izdajalec uporabnega dovoljenja in okoljsko ministrstvo, ki je zadolženo za okoljsko neoporečnost projekta, zavlačujejo z razkrivanjem zahtevane dokumentacije, sklicujoče se na predkazenske postopke, do povsem konkretnih informacij o tem, koliko sporne oziroma nevarne zemljine so pustili v gradbeni jami oziroma vgradili nazaj v objekt ali njegovo okolico, še nismo prišli. Pristojni nam ne želijo pokazati certifikatov za beton. Prav tako se izgovarjajo glede pojasnil o geo-kemični analizi tal. Strokovnjaki, s katerimi smo govorili, pa so izpostavili prav pomislek, da so materiali, iz katerih je zgrajen objekt ali nasuta okolica, lahko kontaminirani s snovmi, ki so za zaposlene lahko nevarne.
ARSO je prav na primeru odvzema vzorcev ugotovil, da so bili neustrezno in nestrokovno vzorčeni. V mnenju, ki ga je podal pred gradnjo, je celo menil, da obstaja zelo velika verjetnost, da so v zemeljskem izkopu deli onesnaženi z anorganskimi in anorganskimi nevarnimi snovmi, ki z analizami niso bili zajeti in ocenil, da se prisotnost onesnaževal z globino povečuje. In še: če se bo onesnažen material vgrajeval v objekt, pomeni resno tveganje za onesnaževanje različnih komponent okolja.
Na vprašanje vodstva, ali je bivanje zapornikov ali delo zaposlenih na območju nekdanje deponije lahko zdravju škodljivo, so napisali, da »ima zapor vsa dovoljenja in da meritve zemljine in podzemnih voda niso pokazale nevarnih snovi. Nadzor nad odvozom odpadkov pa je bil v pristojnosti gradbenega nadzora in okoljskih inšpekcij.«
**************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva
