Ta zapis ni o nama. Ni o tem, koliko klikov ste nama namenili, koliko zgodb ste pri nama z Barbaro Pance prebrali, ali kaj vse sva premaknili.
V teh norih časih je obstoj dovolj. In midve sva obstali. In obstali sva zaradi nekaterih posameznikov, ki imajo v sebi etično nihalo, kompas; ki vedo, da družba lahko napreduje samo ob svobodnih novinarjih. Malo nas je, takih, da nimamo nikogar, ki bi nam diktiral, prepovedoval ali svetoval, o čem lahko pišemo. Preštela bi jih na prste ene roke. Ena od teh svobodnih je tudi oddaja Tarča. Če bo obstala, pa je resno vprašanje.
Mediji, ujeti v vračanje uslug, voditelji pa želijo biti prijazni moderatorji
V zadnjih štirih letih se je namreč pokazala vsa beda ugrabljenih medijev, ki so pokleknili pod težo oglaševalcev na raznih platformah in promenadah. Medijev, ki zastavljajo prijazna vprašanja gospodarstvu in politiki. Medijev, ki se javno, pod krinko kredibilnosti, izdajajo za sodelovalne, razumne, konstruktivne. V bistvu pa so uslužni. Nikoli nisem dojemala kot nevarnost medijev, ki odkrito navijajo za nekega politika, ker so pač odkriti. Zaskrbljena pa sem nad vsemi temi, ki nas – neodvisne – blatijo in označujejo za populistične, sami pa se skrivajo pod plaščem politike in gospodarstva. In o tem molčijo. Gre za hlapčevske medije, ki ne potrebujejo ukazov, ker so se gospodarju že zdavnaj priklonili. Že zjutraj vedo, katerih tem danes ne bodo delali in česa ne bodo spraševali. Ker morda jih bodo stisnili, morda ne bo naslednje reklame in ne bo za plače. Njihovi uredniki bodo novinarjem ubili vsako vprašanje v kali in jih izobrazili za to, da je TIŠINA NAGRAJENA IN POGUM KAZNOVAN.
Veste, to niso svobodni mediji, to so mediji, ujeti v dogovore, vračanje uslug, plačevanje feejev in živijo zmoto novinarstva prijaznih vprašanj. Gre za salonske razpravljalce, ki nočejo konflikta z oblastjo, ker jih ta hrani. In tako novinarstvo javno hvali te neškodljive moderatorje, ki postavljajo prijazna, vnaprej znana vprašanja. To so novinarji in voditelji ki želijo, da se politiki z njimi lagodno počutijo, da si na koncu oddaje, dajo roko in da jih lahko prosijo za uslugo. To so ti isti hlapci, ki druge ščuvajo proti Eriki Žnidaršič, ki v sekundi prebere blef, zaustavi sogovornika in mu ukrade čas, če ga politik trati. Tarča je ena redkih neodvisnih oddaj, ki je na tnalu levih tik pred volitvami. Z vsemi topovi jih omejujejo in načenjajo njihovo kredibilnost.
Napadajo pa tudi Preiskovalno.si. Zato ker ne kolaboriramo z oblastjo in nismo lojalni. Ker se ne samocenzuriramo in se ne skrivamo za lažno profesionalnostjo, ki gleda stran in kupuje molk. Ker razumemo, da moramo biti neprijetni, neposredni, a pošteni. Predvsem pa do vseh pa enaki. To ni poklic ugodja, ampak tveganja, nemira, krega, argumenta.
Novinar ne sedi v komisiji in ne podeljuje nagrad poslušnim. Pač pa brani odrinjene, utišane in problemaične novinarje. Ker ve, da ko se kolesje obrne, bo ta novinar isti. Ker živi svobodo, živi poštenost.
V zadnjih 4 letih se je razkrila vsa gniloba slovenske novinarske podstati, ki nas zastopa, ki pametuje, predava in deli sredstva. Ni kritičnih profesorjev, ki bi obsodili to hlapčevsko stanje, ki ga doživljajo mediji, povezani z Levico in Svobodo. Ker ti dve stranki imata svoje medije in svoje profesorje.
Kako zelo gnilo je novinarstvo, je bilo vidno v zadnji Tarči, ko so Eriko napadli kolegi novinarji, ker je razkrila vsebino obtožnice. Isti, ki so ploskali, ko se je brala obtožnica Francu Kanglerju, ki je sadil lubenice. In potem se je postavil direktor FURSA v oddajo Tarča in povedal, da ne sme komentirati župana in dodal, kako učinkoviti so. Naslednje jutro je piarovec že navsezgodaj v medije poslal dosežke Fursa in vsi so vse lepo prepisali. Gospod Grum, ki je zaščitil župana, pa je letos podatke moje malenkosti javno razgalil na LinkedIn profilu in me brez ene same kršitve davčnih predpisov javno linčal in obsodil. Takrat sta se mi oglasili dve odvetniški družbi in mi ponudili zastopanje, pa sem zavrnila, saj sem vedela, s katero sekretarko Svobode se je pajdašil. In ta isti direktor je zdaj stal v studiu Tarče in celemu svetu pokazal, da je ujet, nemočen, hlapčevski, kot njegovi – v politično-gospodarsko sprego ujeti novinarji.
Novinarstvo še nikoli ni bilo tako na psu, kot je zdaj. Mrtvo, bi rekla. In zato sem bila tako vesela CV-ja, ki sva ga zadnjič prejeli od ene novinarke s prošnjo, da bi delala za naju. »Sta neodvisni in to mi je všeč,« je napisala. Ko bi imela sredstva, bi ji ponudila streho nad glavo. In vesela, ker sem včeraj srečala kolegico iz RTV, ki je rekla par spodbudnih besed. To rabimo. Ker se ves čas preizprašujemo, ali je prav, da živimo na robu preživetja zaradi ideje neodvisnosti? Svet bolj kot kadarkoli potrebuje novinarje, ki jih ne žene logika všečkov svojemu gospodarju, ampak logika pravičnosti, javnega interesa, čeprav prinašajo nemir, kreg, različna mnenja. Preiskovalno.si bo šlo po tej poti, po poti vztrajanja, po poti vere v svet, ki ga lahko izboljšamo, dokler boste tu, z nama in nama pomagali.
V letu 2026 bova poleg rednih zgodb nadaljevali Dosje Dobrunje in upali, da bosta politika ter najbogatejši Slovenec pristali na to, da se sanira naravo in pobere odpadke. Na več kot 30 lokacijah. Upali, da bodo zmagali razum, okoljska zaveza in strah pred zdravstvenimi posledicami za otroke, ki se bodo igrali na zastrupljeni zemlji. In prvi bova napisali, če se bo kaj dobrega zgodilo.
In naredili bova velik projekt o nevidni generaciji, ki je pozabljena. O generaciji, ki nam je dala človekove pravice in omogočila mir.
Hvala vam, dragi podporniki, bralci, mimobežniki, naključniki. Ni le pomembno, kaj midve dajeva. Pomembno je, kje se vi ustavite in čemu date težo. Hvala 🤍 Želiva si še eno leto novinarskega preživetja. Se vidimo!
Nataša Markovič in Barbara Pance vam želiva lepe praznike.
