»Vse, kar imamo do zdaj v tej aferi, so indici. Pot do dokazov bo še dolga,« opozarja nekdanji policist in direktor Sove Andrej Rupnik.
V nadaljevanju tudi o izjavi: »Ustvariš informacijo, jo pošlješ v tujino in jo dobiš nazaj kot ‘dokaz’.«
Andrej Rupnik
Kaj preiskuje policija?
Policija nam je v kratkem sporočilu potrdila, da v zadevi prisluhi, vodi celovito preiskavo več kaznivih dejanj.
Med njimi izrecno navajajo:
- neupravičeno slikovno in zvočno snemanje,
- dajanje podkupnine,
- zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic,
- izdajo tajnih podatkov,
- ter kazniva dejanja zoper čast in dobro ime.
Zapisali so še, da na podlagi obvestil SOVE o posredovanih materialnih dokazih v avdio- in videoposnetkih proučujejo tudi morebitna druga kazniva dejanja, ki se preganjajo po uradni dolžnosti.
Dve zadevi – eno ključno vprašanje
V ozadju afere obstajata dve vsebinsko popolnoma različni zadevi. Vendar z enim ključnim vprašanjem: ali bo preiskava zajela tudi vsebino posnetkov ali zgolj način njihovega nastanka?
»Tožilci bi se morali takoj odzvati in začeti aktivno usmerjati delo policije v obe smeri – ne samo kdo je snemal in objavil, ampak tudi kaj je bilo posneto in objavljeno. Do zdaj je fokus izključno na »kdo«, ne pa na »kaj«. Čeprav vsebinski del odpira znake potencialnih kaznivih dejanj. Ne trdim, da bo to enostavno preiskovati, ampak dlje ko se odlaša, težje bo,« pravi Andrej Rupnik.
Maske padle, ukvarjamo se z dimom
Prvi sklop predstavljajo avdio posnetki, objavljeni na Facebook strani Maske padajo. Pogovori tesne sodelavke Roberta Goloba Vesne Vuković razkrivajo notranje delovanje Gibanja Svoboda – od kadrovanja v državne organe in javna podjetja do navedb o krajah pri drugem tiru in provizijah pri zdravstvenih poslih.
Iz izjav na posnetkih izhaja, da naj bi imela Vesna Vuković neposreden dostop do tajnih podatkov parlamentarne preiskovalne komisije, ki jo je vodila njena strankarska kolegica Mojca Šetinc Pašek, nato pa jo je zaradi njene neservilnosti prevzela Tamara Vonta.
V tem primeru tako ne moremo govoriti samo o neupravičenem snemanju, ampak tudi o sumih zlorabe dostopa do tajnih podatkov, izdaje tajnih podatkov in zlorabe tajnih podatkov za namene političnega obračunavanja z nasprotniki.
Gre za sume več kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti in so zakonsko opredeljeni kot družbeno bistveno nevarnejši.
Kljub temu se je večina javne in medijske pozornosti od začetka osredotočila na neupravičeno snemanje – dejanje, ki se preganja zgolj na predlog oškodovanca.
»Mi se raje ukvarjamo z dimom, medtem ko plamen požira hišo,« komentirajo v policijskih krogih.
Videoposnetki in sum korupcije
Drugi sklop so profesionalni videoposnetki, posneti na Dunaju, v Londonu in Zagrebu, in objavljeni na strani Anti Corruption 2026. Tam naša policija nima pooblastil za preiskavo.
Vsebina posnetkov pa kaže na sume kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Slovenije. V posnetkih je bilo govora o:
- provizijah za Zorana Jankovića v višini 10 odstotkov pri poslih in za gradbeno dovoljenje
- financiranju medijev in NVO preko Darsa in Gen-I
- 8.000 € za pozitivne novinarske članke
- nadzoru Roberta Goloba nad državnimi podjetji in vplivanje na poslovne odločitve ter obtožbe o pranju denarja iz Gen-I
- nadzoru nad tokovi denarja iz državnih podjetij v izbrane medije ter s tem vplivanje na uredniško politiko
- načrtih za privatizacijo Gen-i in ohranitev vpliva
Golob bo odgovarjal pravni državi
To je odziv premiera Roberta Goloba o svoji vpletenosti v posnetkih (sinoči za slovenske televizije): »Jaz verjamem v pravno državo. Pravna država naj razišče obtožbe na moj račun. Če se bo kar koli izkazalo za resnično, bom seveda odgovarjal pravni državi. Si želim, da bi res organi pregona to čimprej raziskali v celoti.«
Vsebina posnetkov odpira sum resnih korupcijskih kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti. Dejanja organov pregona pa dajejo slutiti, da preiskujejo prav tisto, kar je bilo od začetka za aktualno politiko najpomembnejše: Kdo stoji za posnetki (o tem smo na Preiskovalno pisali tukaj).
Obrnjene vloge organov pregona
»Vse, kar imamo do zdaj v tej aferi, so indici. Pot do dokazov bo še dolga,« pravi Andrej Rupnik. In doda: »Vloge v tej zgodbi bi morale biti obrnjene.«
Za preiskovanje kaznivih dejanj je pristojna policija pod usmerjanjem tožilstva. SOVA teh pristojnosti nima, poudari: »SOVA nima nobenih pristojnosti za preiskovanje kaznivih dejanj. Ob morebitni zaznavi suma mora podatke nemudoma odstopiti tožilstvu in policiji – ne pa čez mesec dni.«
Rupnik meni, da je SOVA delovala na način, ki bolj spominja na policijsko preiskavo kot na obveščevalno dejavnost. »SOVA lahko policiji pomaga preko svojega mednarodnega omrežja, če ta ne more sama do določenih operativnih podatkov. Tukaj je bil pa fokus popolnoma na strani SOVE. A do zdaj so razvidni samo podatki, ki se pojavljajo na področju notranje varnosti in so povezani z javnovarnostnimi zadevami. Torej s pristojnostmi policije in tožilstva.«
Realno obveščevalno znanje ali konstrukcija okoliščin?
Opozori na prakso iz preteklosti, ko je policija sama ustvarila operativno informacijo preko tujine in jo nato uporabila kot podlago za sum kaznivega dejanja. »Ustvariš informacijo, jo pošlješ v tujino in jo dobiš nazaj kot ‘dokaz’.«
Pri obveščevalnih službah naj bi bil tak pristop še pogostejši. »Če se ni dalo priti do cilja neposredno, se je šlo okrog vogala. Če imaš interes in cilj, se da marsikaj narediti. Če bi se kaj podobnega zgodilo tudi v tem primeru, bi to pomenilo, da celotna zgodba morda ne temelji na realnem obveščevalnem zaznavanju, temveč na konstrukciji okoliščin.«
Temeljno vprašanje: Kdo je vir?
Zato je po njegovem ključno vprašanje, kdo je postavil prvo domino, kdo je bil prvi vir informacij. Tega Sova ne razkrije.
»To, kar je javno znano, pogosto ne pokaže neposredno, kaj se v ozadju dejansko dogaja.«
Po Rupnikovih besedah bi obveščevalci morali delovati proaktivno – vnaprej predvideti možne scenarije, prepoznati akterje in z analizo virov priti do informacij.
»Teoretično bi lahko že ob prihodu v državo zaznali tudi podjetje, kot je Black Cube, in ga dali pod nadzor. A zdi se, da se to ni zgodilo. SOVA je začela preiskovati za nazaj, na najlažji način – z brskanjem po evidencah ter pogovori z gosti hotelov in vpletenimi osebami. To pomeni, da ni opravila svoje proaktivne naloge. Obveščevalci naj bi delovali preventivno, policija pa reaktivno – tukaj pa sta očitno obe službi delovali reaktivno. Nekdo je moral najprej pokazati na to podjetje, nato pa se je začelo preverjanje za nazaj. Zato imamo danes zgolj podatke o datumih, letih, osebah in prenočitvah – kar je zelo malo. Ključno vprašanje pa ostaja: kdo je bil prvi vir informacije in kako je bila ta informacija podana. To bi lahko popolnoma spremenilo sliko.«
Pritiski in apatija
Je bila SOVA pod političnim pritiskom, vprašamo varnostnega strokovnjaka Rupnika. »Glejte, to ne vem. Lahko, da so se sami tako odločali. Bi pa sam stokrat premislil, preden bi šel po tej poti.«
Če je direktor Sove Joško Kadivnik za vladajočo strukturo pripravljen za vladajočo narediti vse, pa je to izredno velika nevarnost. Na neposredno vprašanje, ali se je znašel pod pritiskom aktualne politike oziroma predsednika vlade.
Odgovorili pa nam niso s SOVE, čeprav imajo svojo piar službo, ampak z vladnega urada za komuniciranje UKOM:
»Direktor Sove ni bil in ni podvržen nikakršnim pritiskom. Delo opravlja v skladu s svojim mandatom in s strokovnimi načeli modernih obveščevalno-varnostnih služb. Agencija je, vključno z direktorjem agencije kot njenim predstojnikom, zavezana ravnati zakonito, strokovno in odgovorno. Prednostna skrb agencije je zaščita nacionalne varnosti Republike Slovenije in njenih vitalnih interesov.«
Zapisali so še, da so konkretni dokazi v tej zadevi označeni s stopnjo tajnosti in jih ne komentirajo. »Namen varovanja tajnih podatkov ni “skrivanje” podatkov pred javnostjo, ampak preprečitev škodljivih posledic v primeru razkritja tovrstnih podatkov nepooblaščenim osebam in osebam, ki nimajo potrebe po védenju, četudi se sicer s tajnimi podatki lahko seznanijo.«
Molk vpletenih
Policija na ključna vprašanja ne odgovarja. Ne pojasni, ali poleg nezakonitega snemanja preiskuje tudi vsebino posnetkov in konkretne osebe, ki se na njih pojavljajo.
Molčijo tudi tisti, ki jih posnetki neposredno bremenijo: Vesna Vuković, infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan.
Iz kabineta Alenke Bratušek so nam v četrtek, 2. aprila, odgovorili: Ministrica je podala prijavo na Policijo proti neznanemu storilcu, saj sta obe v posnetkih imenovani osebi (Vesna Vuković in Barbara Kolenko Helbl) javno zanikali avtentičnost pogovora. Komentar je ministrica na svojih profilih družbenih omrežij objavila v ponedeljek, 9. marca 2026.
Neaktivnost KNOVS
Indici kažejo, da sta obe vodilni politični sili, ki trenutno dominirata v Sloveniji, očitno vsaka po svoje poskušali izigrati druga drugo. Pri tem pa pozabili ali pa namerno opustili vsa temeljna načela sodobne demokratične družbe in prestopili mejo dovoljenega.
Ob tem je nenavadno, da se ni aktivirala parlamentarna komisija za nadzor obveščevalnih služb (KNOVS), ki se je v preteklosti že sprehajala po Sovi in ima široka pooblastila. Kljub volitvam je organ v stari sestavi še vedno operativen: »V Sloveniji tak nadzor pogosto ne deluje, kot bi moral, saj pri nas parlamentarna komisija, zgodovinsko gledano ne odigra svoje vloge tako, kot bi morala.«
Država nima neodvisnega strokovnega nadzornega organa, kot ga poznajo nekatere druge države.
Veleizdaja in medijski spin
Je pa Gibanju Svoboda v tej aferi uspel izjemen medijski spin, vključujoč tudi Niko Kovač iz I8M. Njeni posnetki v angleščini in slovenščini so po pravilih fact checka netočni in zavajajoči.
Namesto na vsebino pogovorov se je vsa pozornost preusmerila na »ogrožene volitve« in »kibernetski napad«, ki ga je Sova pozneje zanikala. (Ne)vladnica pa je šla na dopust.
V javnosti se je fokus preusmeril na tuje vplivanje na volitve, ki ga je izpostavil premier Robert Golob. Ta je delovanje izraelskih obveščevalcev povezoval s stranko SDS in Janezom Janšo ter njegovim prizadevanjem za vrnitev na oblast. Očital mu je veleizdajo.
Oba tabora delujeta po istem receptu, ki ga v Sloveniji poznamo že desetletja: Ko si na oblasti, uporabljaš institucije za utrditev moči. Ko si v opoziciji, poskušaš destabilizirati oblast.
Ostajajo pa sumi kaznivih dejanj – brez epiloga in brez odgovornosti. In brez mainstreem medijev, ki bi vztrajali, pritiskali k razrešitvi. Ker dejstvo je, da Slovenija po Indeksu zaznave korupcije zdrsnila in zaostaja za povprečjem zahodnoevropskih držav. (vir)
********************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama pomembne tiste zgodbe, ki jih mainstrem mediji ne objavijo. Ker pri nama izveste ozadja. Ker vam zaupava in slišiva vaše zgodbe. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice.
Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki. Kot smo lahko videli to delajo tudi posamezne nevladne organizacije, ki so vpletene v politične kampanje.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
