FOTO: Civilna iniciativa Logatec
Na Preiskovalno.si smo pregledali dokumentacijo podjetja BLOK iz Logatca, kjer je v ponedeljek izbruhnil obsežen požar. Razkrivamo, da so imeli v podjetju, ki se ukvarja s predelavo odpadne električne in elektronske opreme, plastike in kovin dovoljenje za predelavo in skladiščenje nevarnih odpadkov. Zanimalo nas je, kateri so ti odpadki in ali jih je požar zajel. Pregledali smo dva uradna dokumenta: odločbo Ministrstva za okolje, podnebje in energijo z dne 12. maja 2023 ter prečiščeno okoljevarstveno dovoljenje z dne 3. julija 2026.

Ta hip ni jasno kaj je gorelo, je pa prav, da je Zdravstveni dom Logatec preventivno v obvestilu za občane napisal, da se je zrak sproščal dim, ki lahko vsebuje zdravju škodljive snovi in pozval prebivalce da se zglasijo po zdravniško pomoč, če imajo težave z dihali.

Dovoljenje za več kot 2.200 ton nevarnih odpadkov letno
Okoljevarstveno dovoljenje iz julija 2026 namreč razkriva, da so v podjetju lahko predelavali skoraj 20.897 ton odpadkov letno, med njimi približno 2.262 ton nevarnih. Podjetje je smelo na lokaciji hkrati skladiščiti največ 1.500 ton odpadkov, od tega največ 200 ton nevarnih. (To je okoli 10 tovornjakov, če vsak prevaža 20 ton).
Gre za dve različni omejitvi: prva določa največjo dovoljeno letno predelavo, druga pa največjo količino odpadkov, ki jih je podjetje smelo hkrati skladiščiti.

Na objavljeni preglednici je prikazana največja dovoljena letna predelava nevarnih odpadkov na prvi tehnološki liniji, to je 500 ton. Na drugi tehnološki liniji je bila dovoljena predelava še približno 1.762 ton nevarnih odpadkov letno. Omejitev 200 ton pa se nanaša na njihovo hkratno skladiščenje na lokaciji.
Med nevarnimi odpadki, za katere je imelo dovoljenje za predelavo, so bili zavržena električna in elektronska oprema z nevarnimi sestavinami, nevarne sestavine, odstranjene iz takšne opreme, ter določene odpadne naprave z nevarnimi hladilnimi sredstvi. Dovoljenje je predvidevalo tudi odstranjevanje baterij, kondenzatorjev s polikloriranimi bifenili (PCB), sestavnih delov z živim srebrom, plastike z bromiranimi zaviralci gorenja, sestavnih delov z azbestom in določenih hladilnih sredstev. Poleg nevarnih odpadkov je podjetje smelo predelovati tudi različne nenevarne odpadke, med drugim odpadno plastiko, kovine, kable in embalažo.
Za zdaj ni javno dostopnih podatkov o tem, kateri odpadki in v kakšnih količinah so dejansko goreli ter katere nevarne snovi so se ob požaru sprostile v zrak, vodo ali tla. Odgovore bi morala dati več-tedenska analiza.
Poleg zdravstvenega doma je danes tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) objavil opozorila glede izpostavljenosti dimu. Pojasnili so, da se lahko pri požarih v industrijskih objektih v zrak sproščajo škodljivi plini, delci in druge snovi. Pri gorenju plastike in električnega materiala lahko med drugim nastajajo ogljikov monoksid, cianovodik, dražeče organske spojine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH), dioksini in furani. Zadnji trije so lahko rakotvorni.
Kaj so merili na terenu?
Ekološki laboratorij z mobilno enoto (ELME) je po požaru izvajal meritve kakovosti zraka. Po podatkih Občine Vrhnika so prebivalce pomirili in sporočili, da koncentracije delcev PM10 dopoldne niso odstopale od običajnih vrednosti za ta letni čas. Vendar meritve PM10 ne razkrivajo kemične sestave delcev in ne omogočajo ugotavljanja prisotnosti posameznih nevarnih snovi. Iz doslej javno objavljenih podatkov tudi ni razvidno, ali je ELME posebej analiziral prisotnost dioksinov, furanov in policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAH), ki lahko nastajajo pri gorenju plastike in elektronskih odpadkov in na katere opozarjajo na NIJZ. Kaj so merili smo jih vprašali, odgovore bomo objavili, ko jih prejmemo.
Država je tveganje za nastanek nesreč ocenila kot majhno
Po navedbah vodje intervencije je večina vode, uporabljene pri gašenju, odtekla v kanalizacijo in čistilno napravo, del pa naj bi dosegel tudi podzemne vode. Prav zato se odpira dodatno vprašanje, ali so bili ukrepi za zadrževanje onesnažene požarne vode zadostni. Je bila voda onesnažena, kateri parametri dokazujejo obratno? Ministrstvo je namreč leta 2023 tveganje za onesnaženje podzemnih in površinskih voda ocenilo kot minimalno.
Spodnja odločba ministrstva z dne 12. maja 2023 razkriva, kako je država presojala tveganja pri načrtovani spremembi obratovanja obrata tri leta prej.

Ministrstvo je takrat ugotovilo, da načrtovana sprememba v obratovanju ne predstavlja povečanega tveganja za zdravje ljudi. Ob tem pa je izrecno navedlo, da pa bi požar ali razlitje snovi lahko predstavljala tveganje za okolje in zdravje ljudi. So pa ob tem dodali, da je verjetnost požara zaradi samovžiga zelo majhna, saj se po takrat predstavljenih podatkih v centru niso obdelovale ali skladiščile vnetljive oziroma eksplozivne snovi. Ali je prišlo pri ognju do samovžiga ali namernega požiga pa ne vemo. Je pa zanimivo, da je pri presoji ministrstvo napisalo, da je upoštevalo hidrantno omrežje industrijske cone, gasilni aparat na lokaciji in ukrepe za preprečevanje razlitij. Ob požaru pa so mediji danes poročali, da so imeli gasilci težave z dovajanjem vode. Kot so še napisali v svoji obrazložitvi je bilo po njihovo tveganje za onesnaženje podzemnih in površinskih voda minimalno, med drugim zaradi kemijsko odpornih tal, odsotnosti odtokov v hali in predvidenih ukrepov za zadrževanje razlitih tekočin. Ministrstvo je sklenilo, da je tveganje za nastanek nesreč pri načrtovani spremembi obratovanja majhno.

in zato odločilo, da za načrtovano spremembo ni treba izvesti presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Odločitev se je nanašala na spremembo obratovanja obstoječega objekta, ne na prvotno dovoljenje za celotno dejavnost.
Vzrok požara bo ugotavljala policija
Vzrok požara v podjetju BLOK torej še ni znan. Kriminalisti bodo pogorišče pregledali, ko bodo zagotovljeni ustrezni varnostni pogoji. Danes ponoči so objekt varovali. Preiskava bo zaradi obsežnosti požara predvidoma zahtevna in dolgotrajna. Policija bo preverjala tudi morebitne znake kaznivega dejanja.
Dokumentacija, ki smo jo pregledali na Preiskovalno.si, pa odpira pomembna vprašanja:
Kdaj bodo prebivalci izvedeli ali so zrak, tla ali zemlja onesnaženi?
Koliko nevarnih odpadkov je bilo na lokaciji in koliko jih je zgorelo?
Kako je ministrstvo ocenilo požarna tveganja pri predelavi in skladiščenju elektronskih odpadkov, tudi tistih z nevarnimi sestavinami?
Na katerih podatkih je temeljila ocena, da je tveganje za nastanek nesreč majhno?
In ali so bili predvideni ukrepi zadostni za požar takšnega obsega?
**************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija

Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.



