Razkrivamo povezave omrežja nevladnikov, politike, medijev in nadzornih institucij. Za videzom neodvisnosti se kaže tanka meja med nadzorom oblasti in sodelovanjem z njo.
Ste svojemu otroku kdaj poskusili podtakniti brokoli in ob tem lagali, da ga v hrani ni? Mamice so izumiteljice številnih gurmanskih trikov, kako otroku servirati porcijo zelenih vitaminov, da ta ne konča na tleh.
Eden od načinov je manever preslepitve: koščke zelenih šopkov podtaknejo v slasten riž, da zakrijejo njegov okus.
Riž z brokolijem ima posebno mesto tudi v političnem meniju. Ta mineštra je nadvse ljuba naši prvoborki med nevladniki Niki Kovač. Daj brokoli v riž je naslov politične strategije, pod katero je kot izvršna direktorica D-Huba podpisana prva fajterka v Sloveniji. Osrednje sporočilo strategije je podajanje želenih političnih sporočil v vsebine, ki jih občinstvo že pozna in spontano spremlja. Torej ne bombardiranje s politično propagando na prvo žogo, ampak subtilna politična indoktrinacija skozi športne, humorne, družabne vsebine in viralne teme. Kot brokoli v rižu. Z veliko žlico čustvene manipulacije.


D-HUB
To je izpiljen politični marketing z manipulativnimi tehnikami za politično mobilizacijo množic, katerih cilj je premagovanje političnih nasprotnikov, ki jih nevladnica dojema kot avtoritarne. Toda kdo določi, katera oblast je avtoritarna?
Politični pedigre Nike Kovač
Nika Kovač je prvi ženski obraz civilnodružbenega gibanja. Poudarja neodvisnost od vsakokratne oblasti in samostojnost odločanja. A pri tem kot da pozablja na svoj neposreden dostop do predsednika vlade, ki ga je imela kot operativka proti sovražnemu govoru. Ko je pred tremi leti prevzela vodenje strateškega sveta pri predsedniku vlade Robertu Golobu, je njena politična brezmadežnost izpuhtela. Njeno sodelovanje s takratno oblastjo je dobilo formalno obliko.
Inštitut 8. marec je Kovačeva ustanovila z ministrom na listi Levice Simonom Maljevcem, še enim protagonistom nekdanje vladne ekipe. Maljevac je bil dolgoletni aktivist in 11 let vodja društva Legetbitra. V vladi Roberta Goloba je najprej postal državni sekretar na ministrstvu za delo, potem pa prevzel položaj ministra za solidarno prihodnost, ki je politično in socialno pogrnil pri dolgotrajni oskrbi.
Nika Kovač je po javno dostopnih podatkih tudi kandidatka na listi Združene levice na lokalnih volitvah v Ljubljani leta 2014 in članica Iniciative za demokratični socializem, gibanja, ki ga je soustanovil sokordinator Levice Luka Mesec.
Nika Kovač torej ni in ne more biti neodvisen glas v boju proti aktualni vladi. Njene kampanje, z redkimi kritikami levega pola v času vladavine Roberta Goloba, vedno potekajo v spregi s strankami Levice, Svobode in SD ter so usmerjene proti desni politiki.

Flickr
Janšisti, izdajalci, sovražniki
Nika Kovač pa ni osamljen primer politične agitpropovke z domišljeno politično agendo. Tukaj so še drugi nevladniki, ki zganjajo resničnostni šov pred kamerami in so se s svojim političnim aktivizmom prebili v družbeno-politično omrežje, preko katerega vplivajo na množice.
Seveda je o tem bogokletno govoriti. Zlasti v pravovernih medijih. Ob tem, da vsakršen pomislek ali kritično vprašanje o političnih ali finančnih povezavah z vladajočo politiko takoj sproži povračilni udarec.
V Sloveniji se pač ne sme javno spraševati o dotičnih. Ko nekdo jasno in javno pove, da so nekatere nevladne organizacije tesno povezane s politiko, tujim kapitalom in mediji, ti v usklajeni akciji promptno prilepijo stigmo janšist, desničar, sovražnik. Ker privilegiji so samo za izbrane. Če isto rečeš za predstavnike nasprotnega pola, pa si napreden, intelektualec in demokrat. Tako deluje naš družbeni in medijski prostor.
Številni družbeno, ali bolje politično koristni delavci, o katerih spregovorim v nadaljevanju, so se v zadnjih letih kot virus razlezli po javnih službah in funkcijah in skupaj s povezanimi nevladnimi organizacijami in politiko gradili državo zase. Mediji se teh omrežij komaj dotaknejo. Od njih imajo tudi sami koristi. Poglejmo samo Gen-I in prikrite oglaševalske posle, ki smo jih razkrili na Preiskovalno.si.
V javnost prihajajo kontrolirane informacije. Pod površjem pa ostaja sprega medijev, politike in velikih gospodarskih družb, ki delujejo v soodvisnosti.
Politični arhitekti iz ozadja
Videz nevtralnosti nevladnih organizacij je tako lahko eno ključnih prizorišč boja za družbeno-politično prevlado.
Kovačeva ni edina, ki z paradira z oznako nevladno in jo postavlja za steber svoje neodvisnosti. Okoliščine tudi pri drugih akterjih nakazujejo konkretne politične spone, pretakanje javnega denarja in politično nagrajevanje privilegiranih.
Obstajajo primeri, ko so bili posamezni nevladniki po izrazitem nasprotovanju pod Janševo vlado, po menjavi oblasti z Golobom nagrajeni s funkcijami v javnih ali državnih službah.
Razkrivamo trikotnik povezav ključnih nevladnikov v institucijah, ki bi morale delovati neodvisno in biti varuh demokracije. Okoliščine pa razgrinjajo njihove povezave s politiko.
Goran Forbici je zadnjih 15 let eden najvplivnejših obrazov slovenskega nevladnega sektorja. Kot direktor CNVOS (Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij), zasebnega zavoda za podporo nevladnim organizacijam in zagovarjanju njihovih interesov pred državo, upravlja s slabo milijardo in pol težkim proračunom.
CNVOS upravlja mednarodne sklade, ki financirajo projekte slovenskih nevladnih organizacij. Med njimi so najbolj izpostavljeni Državljan D Domen Savič, Filip Dobranič Muki iz Danes je nov Dan in Nika Kovač iz Inštituta 8. marec.
Njegova vloga ni nevtralna. Je kreator in arhitekt politike iz ozadja. V njegovih rokah ni samo finančna moč, koliko denarja razdeli organizacijam, razdeljevanje denarja prinaša tudi možnost vplivanja na njihove vsebine in aktivizem.
Forbici je bil v času tretje Janševe vlade (2020-2022) eden njenih najglasnejših kritikov. Nasprotoval je vladnim posegom v financiranje nevladnih organizacij, proračunskih rezov, referendumske zakonodaje in preiskovalnih komisij.
Forbici tudi zdaj javno nasprotuje predlogu, da bi organizacijam, ki so v zadnjih petih letih prejele sredstva iz tujine, prepovedali organiziranje političnih kampanj.

FB
Nacionalna televizija pod vplivom
Forbici je kot direktor lani zaslužil 58.473,79 € bruto, piše na uradni strani CNVOS. A to ni njegov edini dohodek.
V času vlade Roberta Goloba je Goran Forbici dobil eno najpomembnejših funkcij v javnem sektorju z možnostjo političnega in medijskega vpliva. Je predsednik Sveta RTV Slovenija.
Isti človek vodi krovno organizacijo nevladnega sektorja in hkrati opravlja funkcijo upravljanja in nadzora javne radiotelevizije. Gre za koncentracijo moči in vpliva.
Forbiciju je na RTV pot tlakovala kampanja Inštituta 8. marec Nike Kovač o zakonu o RTV, ki je spremenila način upravljanja javnega zavoda na način, da vlada in državni zbor nimata več vpliva na postopek imenovanja vodilnih organov. V Svet RTV je Forbicija imenoval varuh človekovih pravic, ki je mandat nastopil pod Šarčevo vlado. Marjan Šarec je evropski poslanec na listi Gibanja Svoboda.
Ni naključje, da nacionalna televizija bogato odmerja čas Niki Kovač v prime time terminih osrednjih poročil in njene besede povzema kot suho zlato. Za Svet24 je celo sama poudarila tesno prijateljstvo z Rokom Smolejem. Smolej je nekdanji urednik in voditelj na nacionalni televiziji, danes pa pomočnik direktorja TV Slovenije Ksenije Horvat za programske zadeve. Naveden je tudi med pripravljavci programsko-produkcijskega načrta za leto 2026. Ima odločilno roko pri načrtovanju programa javne televizije, torej pomembno vpliva na izbiro vsebin nacionalne televizije.
Trikotnik povezav
Povezave Forbicija pa segajo tudi do nadzornih institucij in sprožajo vprašanje politične higiene. Njegova partnerica Tina Divjak je namestnica predsednice KPK. Pred tem je bila Divjakova več let namestnica direktorja CNVOS in njegova neposredna sodelavka ter zasebna partnerica.
Integriteto vrha protikorupcijske komisije pod vprašaj postavlja tudi povezava predsednice Katarine Bervar Sternad, ki je pred tem dobrih 15 let vodila nevladno organizacijo PIC (Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja). PIC Katarine Bervar Strnad in CNVOS Gorana Forbicija sta večkrat sodelovala. Bervar Sternad je bila leta 2023 imenovana za predstavnico ustanoviteljev v svetu CNVOS, ki ga je vodil Forbici.
PIC je bil soorganizator referenduma o vodah, ki je v času tretje Janševe vlade proslavil Niko Kovač, in o noveli zakona o RTVS. Katarina Bervar Strnad je bila pred volitvami 2022 aktivna v iniciativi Glas ljudstva Jaše Jenulla. Pred volitvami 2022 je javno nastopala v imenu Glasu ljudstva.
V vrh KPK jo je letos imenovala predsednica republike Nataša Pirc Musar.
O tem, da sta pred tem imenovanjem na javno funkcijo v preteklosti poslovno sodelovali, je pisal Necenzurirano in ob tem izpostavil vprašanje konflikta interesa. Sami sta povezave zanikali.

Preiskovalno.si in UI
Toda Nataša Pirc Musar je Katarini Bervar Sternad leta 2023 podelila prvo priznanje predsednice RS za delo na področju človekovih pravic. Bila je tudi predsedničina favoritka za varuhinjo človekovih pravic, a ji zanjo ni uspelo pridobiti dvotretjinske podpore v parlamentu.
Skupaj sta leta 2021 vložili tudi kazensko ovadbo zoper takratnega direktorja Ukoma Uroša Urbanijo zaradi ustavitve financiranja STA. PIC in odvetniška pisarna predsednice države sta sodelovali tudi pri pripravi sprememb kazenskega zakonika o opredelitvi posilstva.

Politični klientelizem pod drobnogledom
Pohod nevladnikov na vrh KPK, ki bi kot eden od stebrov demokratične države moral nadzorovati integriteto oblasti in preprečevati korupcijo, postavlja pod vprašaj integriteto celotne organizacije. Dokumentirano sodelovanje pa vzbuja dvom v neodvisnost institucije, ki mora brezkompromisno nadzirati korupcijo tudi na najvišjih ravneh oblasti, med drugim tudi urad predsednice.
Na to je nedavno opozorila nekdanja ministrica Golobove vlade Sanja Ajanović Hovnik, ki je odstopila zaradi dodelitve proračunskega denarja svoji prijateljici. KPK je v tem prepoznala korupcijo, a Upravno sodišče je decembra lani razsodilo, da »ni kršila zakona o integriteti in preprečevanju korupcije«. KPK jo je vseeno oglobila s 400 evri kazni.
Sanja Ajanović Hovnik je zato pred kratkim na Državni zbor naslovila zahtevo za presojo kršitev zakona članov vodstva KPK in opozorila na tesne povezave med njenimi vodilnimi kadri in nevladnimi organizacijami. Kot navaja, je medsebojno povezan krog istih ljudi vplival na pravila, razdeljevanje in prejemanje javnega denarja. Navaja še, da je kot ministrica za javno upravo prekinila dolgoletno prakso razdeljevanja javnega denarja vedno istim nevladnim organizacijam, predvsem CNVOS in PIC. Dostop do Sklada za NVO pa je omogočila vsem nevladnim organizacijam, ne le za izbranim, in zato postala tarča političnih pritiskov in postopkov KPK.
V vrhu KPK je tudi nekdanji dolgoletni novinar Aleš Kocjan. V največjih medijih (Radio Slovenija, Večer) je pokrival je področja politike, integritete, transparentnostni. Skupaj z novinarko Tanjo Starič je bil avtor in voditelj političnega podkasta Umetnost možnega. Od 1. januarja 2025 je namestnik predsednice Katarine Bervar Sternad. Imenovala ga je predsednica republike.

Tina Divjak, Katarina Bervar Sternad in mag. Aleš Kocjan / KPK
V normalni demokraciji bi takšen pravni razplet odprl razpravo o preprečevanju konflikta interesov, pri nas pa privilegirani to razumejo kot napad na neodvisne institucije in politično policijo.
Vzpon Glasu ljudstva in Danes je nov dan
To še ni konec. V tem omrežju se gibljeta tudi prvi glas Glasu ljudstva Jaša Jenull ter Filip Dobranić Muki, ustanovitelj in član inštituta Danes je nov dan.
Medtem ko je bil Jenull vidni simbol uličnih protestov proti ukrepom Janševe vlade med epidemijo koronavirusa, je Filip Dobranič Muki sodeloval v digitalni in predvolilni mobilizaciji.
Njuno aktivistično delovanje je politično koristilo tudi Robertu Golobu. Po zmagi Svobode je glas Jaše Jenulla postal tišji, njegov pritisk se je zmanjšal.
Glas ljudstva združuje več kot 100 civilnodružbenih organizacij. Donacije za Glas ljudstva pa se zbirajo na računu Danes je nov dan in niso javno vidne. Portal Zanima.me je sicer seštel vse njihove proračunske prilive v obdobju 2022–2026 in postregel s številko okoli 48,5 milijona evrov (vključno z evropskimi in občinskimi sredstvi).
Prihodki organizacije Danes je nov dan pa so med vladavino Svobode eksplodirali, pokaže Erar. Prejel je slabih 600.000 evrov, glavnino sredstev od ministrstva za javno upravo.

Iz slovenskega državnega proračuna ima Danes je nov dan po lastni objavi odobrenih skupaj 140.000 evrov za obdobje od 1. februarja 2025 do 31. januarja 2027: 70.000 € za projekt Ugled nevladnih organizacij in 70.000 € za sodelovanje v Pravni mreži za varstvo demokracije.
V preteklih vladah so bili javni prejemki inštituta zanemarljivi.
Isti ljudje, isti projekti, isti nastopi
Danes je nov dan je imelo več lobističnih stikov z Ministrstvom za digitalno preobrazbo, medtem ko je imelo z Ministrstvom za solidarno prihodnost prepoved poslovanja.
Filip Dobranič in Nika Kovač (preko Inštitua 8. marec povezana s Simonom Maljevcem) sta sodelovala skupaj z novinarji Mladine v raziskavi o tuji vpletenosti v slovenske volitve. Izhodišče je bila anonimna spletna stran www.anti-corruption2026.com, na kateri so bili objavljene premontirane izpovedi prikrito posnetih vplivnežev, ki so izpostavljali delovanje Gibanja Svobode. V poročilu so izpostavili srečanje Janeza Janše s predstavniki izraelske vohunske organizacije Black Cube.
V poročilu so trdili, da sta se 22. decembra 2025 v Ljubljani z Janezom Janšo sestala predstavnika izraelskega podjetja Black Cube, kar so označili za »zgodovinsko vmešavanje v slovensko demokracijo« in »ogroženost integritete volitev v Sloveniji«.

Borut Mekina, Filip Dobranić in Nika Kovač / Posnetek zaslona
Danes je nov dan je povezan tudi s Katarino Sternad Bervar. Leta 2021 sta sodelovala pri ustanovitvi Pravne mreže za varstvo demokracije, v katero so se povezali zaradi pravnih vprašanj ob kovidnih ukrepih Janševe vlade.
Od nadzora medijske politike do politične službe
V istem (nevladnem) političnem okolju se giblje tudi Domen Savič, direktor zavoda Državljan D. Njegov zavod je povezan v iniciativo Glas ljudstva. Ni nevtralen opazovalec družbenega dogajanja. Je oster kritik Janševe vlade in njene medijske politike. Kritičen je predvsem do desnih medijev in oglaševanja državnih podjetij v njih.
Obstajajo dokumentirane povezave s politiko.
Pred parlamentarno preiskovalno komisijo Tamare Vonta je pričal o domnevnem obvodnem financiranju strankarskih medijev.
Za časa prejšnje vlade je Savič dobil zaposlitev v kabinetu ministrice za kulturo in sokoordinatorke Levice Aste Vrečko. Tja je prišel na njeno osebno zaupanje. Pokrival je področje medijev.

DZ
George Soros: finančni arhitekt tujih politik
Od tu naprej povezave segajo v mednarodno politično in finančno omrežje. Najbolj izstopa finančna podpora organizacije Open Society Fundation (OSF). Gre za finančno omrežje madžarskega milijarderja judovskega rodu, danes 96-letnega Georgea Sorosa.
Financira izbrane organizacije po vsem svetu, ki zagovarjajo demokracijo, človekove pravice in civilno družbo. Od leta 1984 je fundaciji namenil že skoraj 30 milijard evrov!
Eni ga zato poveličujejo kot človekoljuba. Kritiki pa opozarjajo na njegovo veliko finančno moč in s tem vpliv na javne politike v državah, kjer podpira izbrane organizacije in njihove politične cilje. Soros ima nedvomno vpliv na svetovno politiko in poskuša vzpostaviti družbeni red po svojih zamislih.
OSF sicer trdi, da finančno ne podpira političnih strank ali kandidatov, hkrati pa zagovarja vključevanje v politične debate, prvenstveno o demokraciji, migracijah, pravicah, pravosodju, javnem zdravju.
A evidentno je, da aktivno stopa iz cone neformalnega opazovalca politik tujih vlad in se postavlja na mesto finančnega arhitekta tujih politik. Na primer: Sorosev politični vpliv je bil poudarjen v času kampanje proti brexitu, ki jo je po poročanju BBC, podprl s 500.000 funti (okoli 598.000 evrov, po današnjem tečaju).
Georga Sorosa je zaradi financiranja projektov na področjih kulture, izobraževanja, medijev, pravnih reform in zdravstva v Slovenijipredsednik Milan Kučan leta 2002 odlikoval s častnim znakom svobode.

To pa je izsek Kučanovega govora ob podelitvi:

Tuji vplivi na notranjo politiko Slovenije
Sorosev Open Society Fundation je financiral več slovenskih nevladnih organizacij. Najbolj izpostavljene so: Inštitut 8. marec Nike Kovač, CNVOS Gorana Forbicija, Danes je nov dan Filipa Dobraniča, Glas ljudstva Jaše Jenulla, Legebitra Simona Maljevca, Mirovni inštitut itd.
Pri organizaciji PIC, ki jo je več let vodila sedanja šefica KPK Katarina Bervar Sternad, obstaja celo zgodovinska povezava s Sorosem. PIC je bil leta 1997 ustanovljen na pobudo njegovega Open Society Institute. Open Society Institute je v času predsedovanja Slovenije EU (2008) financirala projekt Mirovnega inštituta, pri katerem je sodeloval tudi PIC.
George Soros je od leta 1992-2000 izdatno podprl slovensko izpostavo Zavoda za odprto družbo in za razne dejavnosti namenil več kot 25 milijonov dolarjev (danes je to 22,6 milijona evrov).
Nekatere programe (mediji, civilna družba) tega zavoda je po njegovem zaprtju leta 2001 prevzel Mirovni inštitut.
Mirovni inštitut zaradi vidne politične opredelitve nekaterih svojih članov in finančnih tokov organizacije Georgea Sorosa presega svoje akademsko raziskovanje.
Soroseva organizacija je med letoma 2024-2024 podprla skupni projekt Glasu ljudstva, Danes je nov dan in Mirovnega inštituta: Democratic renewal in Slovenia.

V upravnem svetu Mirovnega inštituta je naveden dr. Lev Kreft, ki je bil v času svoje direktorske funkcije na Inštitutu tudi član stranke SD (leto 2007). Nekdanja direktorica dr. Neža Kogovšek Šalamon pa je leta 2022 postala ustavna sodnica. Član upravnega sveta Mirovnega inštituta dr. Darko Štrajn pa je bil pred tem dolga leta član LDS in predsednik Liberalne akademije.
Soroseva podpora medijem
Sorosevo omrežje je finančno podpiralo tudi nekatere slovenske medije in njihove projekte. Portal Pod črto na uradni spletni strani navaja podporo fundacije Open Society in štipendiranje takratnega odgovornega urednika Anžeta V. Boštica v okviru programa Effective Activism (2015).
Izdajanje revije Medijska preža pod okriljem Mirovnega intšituta je 15 let omogočala Soroseva fundacija.
Aktivizem s tujimi vplivi
Rekorderka po prejemkih tujih donatorjev je Nika Kovač oziroma njen Inštitut 8. marec.
V obdobju 2022-2025 sta Inštitut 8. marec in z njim povezani projekt Zavod za zaščito in napredek reproduktivnih pravic My Voice, My Choice prejela skoraj 3 milijone evrov. To razkrivajo prihodki na strani Ebonitete (WWW.EBONITETE.SI).
Da gre za tuje donacije, je potrdila tudi sama za 24ur Dejstva.
Med največjimi donatorji so: Sorosev OSF, Fondation RAJA, Meliore Foundation, Alliance for Gender Equality, Marlene Engelhorn, IPPF.
Gre za fundacije z jasno opredeljeno politično agendo: človekove pravice, spolna ideologija, reproduktivne pravice, demokratični aktivizem in vplivanje na javne politike. Zato je vprašanje interesov teh financerjev upravičeno.
Organizacija Meliore je uradno registriran lobist, ki si prizadeva za spreminjanje zakonodaje, javnih politik in javnega mnenja. Vpisana je v lobistični register nemškega Bundestaga in zastopa interese na področju podnebnih in energetskih politik.
Fondation RAJA na svoji uradni strani med projekti navaja spreminjanje zakonov in družbenih stališč.
Takole piše:
»Les projets opérationnels sur le terrain et les projets de plaidoyer pour faire évoluer les lois et les mentalités«. (»Operativni projekti na terenu in zagovorniški projekti za spreminjanje zakonov in družbenih stališč.«)
Spreminjanje politik v uradni predstavitvi izrecno navaja tudi IPPF.
Konkretno:
»Our efforts include health services, sex education, policy change, assistance in crises …« (»Naše dejavnosti vključujejo zdravstvene storitve, spolno vzgojo, spreminjanje javnih politik, pomoč v kriznih razmerah …«)
Nika Kovač je štipendistka univerze Columbia oziroma programa, ki ga finančno podpira fundacija nekdanjega predsednika ZDA Baracka Obame.
Ročna zavora pod eno in ofenziva pod drugo vlado
Nika Kovač je pred referendumsko nedeljo 6. decembra, ko bomo odločali o prihodnosti Slovenije, v polni ofenzivi. Javno zagovarja solidarnost, opozarja na privilegije bogatih in nasprotuje tujemu poseganju v slovensko politiko. O tem, kako ta načela uresničuje sama, ne govori. Javno dostopni podatki o njenem delovanju pa kažejo drugačno sliko.
Ob uvajanju davkov in davčnih zaostritvah, regulatornih omejitvah zaposlenih in delodajalcev (štempljanje) ter višanju plač najbogatejšim v javnem sektorju (župani, sodniki, predsednica, KPK idr.), medtem ko so najslabše plačani kadri ostajali na istem ali celo slabšem, na kar smo opozarjali tudi na Preiskovalno.si, ni šla na ulico in pred mikrofone. Tudi druge nevladne organizacije niso kolesarile pred vlado.
Nevladnost ni sopomenka za nestrankarskost in neodvisnost.

Jaša Jenull iz GLas ljudstva in Nika Kovač / Mediaspeed
Italijanski mislec Antonio Gramsci je v prvi polovici 20. stoletja snel masko civilni družbi in intelektualcem. Trdil je, da civilna družba ni povsem nevtralno območje na politični premici. Prav tako prepričanje intelektualcev o lastni neodvisnosti označi za družbeno utopijo.
Da lahko politične stranke civilnodružbene organizacije uporabljajo za uveljavljanje svojih interesov, pa ugotavljajo tudi raziskave sodobne politike. Politologinji Danica Fink Hafner in Meta Novak sta že v poročilu o Sloveniji iz leta 2017 opozorili na instrumentalizacijo civilnodružbenih organizacij in gibanj s strani strank ob ključnih ideoloških in političnih delitvah.
V vseh teh letih je pod okriljem civilne družbe v Sloveniji zraslo omrežje, ki se hrani z javnim in tujim denarjem in vedno napada isto stran.
Organizacije, ki večino svojega delovanja podredijo finančnemu in s tem idejnemu vplivu tujih donatorjev, in organizacije, ki večino javnega denarja pridobijo pod eno vlado, ne morejo biti politično neodvisne. Zato mora biti njihovo delovanje pod kritično presojo javnosti in medijev. Enako kot delovanje Janeza Janše, Roberta Goloba in drugih odločevalcev.
Pojasnilo KPK glede ravnanja Komisije proti nekdanji ministrici Sanji Ajanović Hovnik
»Navedba, da je Komisija v ravnanju Sanje Ajanović Hovnik prepoznala korupcijo, ne drži, saj je Komisija ugotovila kršitev nasprotja interesov. Prav tako ne drži, da je Komisija Sanjo Ajanović Hovnik oglobila, čeprav je Upravno sodišče razsodilo, da ni kršila Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK).
Upravno sodišče ni zaključilo postopka s sklepom, da Ajanović Hovnik ni kršila zakona, pač pa je ugotovitve Komisije odpravilo in zadevo vrnilo Komisiji v ponovno odločanje. Ta je v ponovnem postopku na podlagi dodatnih dokazov marca 2026 ponovno ugotovila kršitev nasprotja interesov po ZIntPK. Ta postopek še ni pravnomočno zaključen, saj je Sanja Ajanović Hovnik zoper ugotovitve vložila tožbo. Je pa v povezavi z nasprotjem interesov pravnomočno zaključen prekrškovni postopek, v katerem je Komisija kršiteljici izdala globo.«
*Naslovna fotografija je fotomontoža, nastala iz dveh fotografij.
********************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija

Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.



