Upokojenec Stanko Mlakar iz Zlatoličja je dal soglasje državi za protipoplavni projekt, čeprav je bil po lastnih besedah prepričan, da podpisuje nekaj drugega. Okoli njegove domačije so zgradili betonski zid, ki bo vas obranil pred poplavami, njegova domačija pa bo ostala sredi poplavnega polja. Objavljamo nove informacije o tem, kako so odgovorni – uradniki in izvajalci – zasnovali projekt, kot se trudi dokazati Stankova nečakinja Nada Medved, »na goljufiji, lažeh, sprenevedanju in zavajanju«. Družina je zaradi opozarjanja ne nepravilnosti deležna groženj.
Zloraba zaupanja in goljufija?
Direkcija za vode RS, ki je odgovorna za investicijske projekte v povečanje poplavne varnosti na območju Zlatoličja, je razkrila ime družbe, ki je 18. januarja 2023 na terenu zbirala soglasja za gradnjo protipoplavnih zidov in nasipov. Podpise so pridobivali predstavniki podjetja PROHAUS, d. o. o., Gradnja, svetovanje in inženiring, iz Dola pri Ljubljani. Na direktorja podjetja Klemna Zajca smo 8. avgusta prvič naslovili sklop vprašanj o obisku pri upokojencu Stanku Mlakarju in ga vprašali, ali je bilo njegovo soglasje za gradnjo zidu izvedeno na zakonit in etičen način. 87-letni upokojenec namreč trdi, da je bil »zaveden in da ni vedel, kaj v resnici podpisuje«.
Menil je, da s podpisom soglaša izključno za gradnjo zidu ob meji s prvim sosedom, nikakor pa ne s celotno projektno rešitvijo – z gradnjo protipoplavnega nasipa in odvodnjavanja neposredno za njegovo stanovanjsko hišo in kmečko domačijo. »Oseba, ki je pristopila k meni, me je namerno zavajala, trdeč, da podpisujem soglasje le za gradnjo zidu na meji s sosedovo parcelo. Ta informacija ni držala, kar pomeni, da je bilo gradbeno dovoljenje izdano na podlagi lažnih predstavitev,« nam je povedal 87-letni Mlakar.
Ključno vprašanje je, ali je bil upokojenec ustrezno seznanjen s posledicami projekta, obveščen o posledicah podpisa in, ali je bilo njegovo soglasje za gradnjo masivnega betonskega nasipa, ki bo njegovo domačijo izločil iz zaščite, pridobljeno pošteno. Pomembno je tudi, ali je imel možnost dokument prebrati in dobiti pojasnila, ali se je preverjalo razumevanje vsebine pri starejših in ranljivejših osebah ter ali obstajajo kakšni zapisniki ali dokazi, da so bili ljudje na terenu ustrezno seznanjen s projektom.
Stanko Mlakar je v 88. letu, slabše sliši, peša mu vid. Zapletene pravne latovščine in paragrafov ne razume. Zanimalo nas je tudi, kaj bodo odgovorni storili, če se izkaže, da so bila soglasja pridobljena na nepravilen način, in ali bo tistim, ki trdijo, da so bili zavedeni, omogočen preklic soglasja.
Direktor podjetja, ki je zbiralo podpise, Klemen Zajc, nam je odgovoril šele potem, ko smo ga 20. avgusta ponovno pisno pozvali k odgovoru. Zapisal je: »Zaradi letnega dopusta vam žal nisem mogel prej odgovoriti. Vezano na vprašanja se moramo v skladu z dogovorom posvetovati še z naročnikom in nadzornim inženirjem. Takoj ko dobimo povratno informacijo vam sporočim.« Do danes odgovora nismo prejeli.
To ravnanje pomeni resno zlorabo zaupanja, poseg v pravice ranljive osebe in nakazuje kršitev kazenske zakonodaje (KZ-1), zlasti:
• 219. člen – zloraba zaupanja
• 211. člen – goljufija
Stankova nečakinja Nada Medved je spregovorila o sistemski zlorabi:
Zavajajoč podpis in ničnost soglasja
Podjetje Prohaus je od leta 2023 , ko so njihovi predstavniki za državo zbirali podpise v Zlatoličju, pa do danes, od Direkcije za vode prejelo 4.230.340,70 € (Erar). Prohaus je obenem tudi izvajalec gradbenih del: asfaltiranje, gradnja betonskega zidu v projektu protipoplavne zaščite v Zlatoličju. Podjetje je v lasti Klemna Zajca, ki je bil prej predsednik uprave podjetja Hidrotehnik (vir: EBONITETE.SI).
Sorodniki Stanka Mlakarja so direktorja Zajca nekajkrat obvestili, da je bil stričev podpis po njihovem vedenju pridobljen na sporen način in prosili, naj razišče zadevo in ustrezno ukrepa – od njega pa so v nadaljevanju, kot dokazujejo posnetki zaslona, prejeli grožnje, ki so jih Medvedovi (Nadina hči Vesna in njen mož David) že predali policiji.
Posnetek zaslona iz 21. junija letos
Posnetek zaslona iz 21. junija letos
»Podtaknili so podpis 87-letnemu poštenemu človeku z integriteto, s katerim so ga izključili iz protipoplavne zaščite in mu s tem ogrozili življenje in varnost. Podpis soglasja je pravno ničen. Visokovodni zid in nasip pa nimata pravne podlage in predstavljata gradnjo na črno,« nečakinja Nada Medved vztraja, da je bilo stričev podpis pridobljen »z goljufijo in zavajanjem«, zato je v njegovem imenu preklicala soglasje za gradbeno dovoljenje iz 4. maja 2023 za gradnjo zidu okoli kmetije.
Prišel je čas, še dodaja, »da kdo odgovarja za svoja dejanja. In da se ta nečloveška zgodba konča – s pravico. Če bo treba, bom pravico iskala tudi na Evropskem sodišču za človekove pravice.« 158. člen Ustave RS sicer določa, da pravnih razmerij, urejenih s pravnomočno odločbo, ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, razen v primerih, ko se lahko uporabijo izredna pravna sredstva, ki jih določa zakon. O zahtevi za nadzorstveno ukrepanje in ugotavljanje ničnosti gradbenega dovoljenja, ki je medtem že postalo pravnomočno, odgovorni še odločajo.
Zid in za njim Mlakarjeva domačija, kjer bo razlivno polje za poplavljanje Drave in padavinske vode.
Molk in sprenevedanje uradnikov
V molk se je zavil tudi odgovorni organ in nosilec projekta protipoplavne zaščite – Direkcija za vode RS. Vprašanja smo jim posredovali 24. avgusta. Že naslednji dan so sporočili: »Pozdravljeni, žal zaradi odsotnosti nekaterih sodelavcev, ki so seznanjeni s tem primerom, odgovore še usklajujemo. Prejeli jih boste v najkrajšem možnem času.« Zaprosili smo tudi za vpogled v dokumentacijo oz. izjavo, ki jo je v tej zadevi dal Stanislav Mlakar. Minilo je že 17 dni, odziva ni, kar na Presikovalno.si razumemo kot kršitev pravice javnosti do obveščenosti. Za vsebinski odgovor po 45. členu ZMed imajo javne institucije časa do sedem delovnih dni.
Izmikajo se tudi na ministrstvu za naravne vire Jožeta Novaka. Namesto da bi nam odgovorili po običajnih komunikacijskih poteh, saj kot državni organi pričakujejo, da jim novinarji vsa vprašanja naslavljajo na njihove piar službe, so vprašanja obšli in povzetek pojasnil MNVP glede protipoplavnih ukrepov v Staršah in Zlatoličju objavili kar na spletni strani ministrstva. Nam pa poslali samo link s pripisom: »Spoštovani, stališče Ministrstva za naravne vire in prostor je javno dostopno na spletni strani ministrstva. (Zaključevanje protipoplavnih ukrepov v naseljih Zlatoličje in Starše | GOV.SI).« Tak odziv ministrstva – da na novinarska vprašanja ne odgovori neposredno, temveč objavi splošno pojasnilo na spletni strani in medijem posreduje zgolj povezavo – kaže na odklonilen in instrumentaliziran odnos do novinarjev. Kaže na izogibanje dialogu in odgovorom na konkretna vprašanja, s čimer se državna institucija otrese možnosti za dodatna podvprašanja ali preverjanja dejstev; omejevanje dostopa do informacij s piarovsko zloščenimi odgovori. Tak način komuniciranja sporoča, da državni organ novinarjev ne jemlje kot enakovredne sogovornike, temveč kot sprejemnike že pripravljenih, nadzorovanih informacij, kar postaja že skoraj običaj pod aktualno vlado.
Navedbe ministrstva zavajajoče? Spodbijajo jih dokumentirana dejstva.
So si pa na ministrstvu za naravne vire dovolili spodrsljaj oziroma dokazali, da protipoplavni projekt v Zlatoličju pomanjkljivo poznajo. Zapisali so: »Protipoplavna ureditev g. Mlakarja je bila zasnovana kot protipoplavni zid ob stavbah in pripadajoči funkcionalni stavbni površini, enako kot je to izvedeno na sosednjih samostojnih kmetijah. Vendar pa se po informacijah DRSV g. Mlakar oz. pooblaščenka s tem nista strinjala in zahtevata, da se izvede protipoplavna ureditev tudi na njihovih bližnjih kmetijskih površinah, pri čemer bi se protipoplavni objekt izvedel na sosednjih parcelah,« so na MNVP zapisali na njihovi spletni strani. Odgovor je zavajajoč in neresničen, trdi Stankova nečakinja Nada Medved. »Ta trditev je neresnična! Od začetka je bila za stričevo kmetijo predvidena individualna zaščita s paneli.«
Za Mlakarjevo domačijo v Zlatoličju 48 in 48 b, ki jo je v preteklosti večkrat poplavilo (fotografije smo objavili tukaj), je v okviru protipoplavnih ukrepov predvidena le individualna zaščita z namestitvijo panelov na pritlična okna in vrata. Skica o tem in projektna dokumentacija sta javno dostopni. Iz teh dokumentov izhaja, da je bila kmetija Stanka Mlakarja iz projekta izključena.
Poglejmo podrobneje: z rdečo je obkrožena Stankova domačija, ki je v celoti zalita z vodo; vijolična barva pa označuje betonski zid ali naravni nasip, ki bo vas in dve sosednji domačiji obvaroval pred naraslo Dravo in obilnimi padavinami.
Ta rešitev, kot pristojne od začetka opozarja Nada Medved, je neustrezna. »Okrog in okrog bomo zabetonirani z zidovi in nasipom. Domačijo bodo pustili popolnoma nezaščiteno – brez pogojev za dostop do doma in odhod iz njega v času morebitnih poplav. Brez možnosti preživetja. Brez varnosti. Brez dostojanstva.« 87-letnik pa bi moral sam poskrbeti za učinkovito hidroizolacijo v višini stoletnih voda, ki bi njegov dom zaščitila pred visoko vodo, ki se bo razlivala na njegovem zemljišču, česar pa si s skromno pokojnino ne more privoščiti.
Stric in nečakinja sta izvajalcem projekta predlagala, da bi zid, s katerim bi zaščitili tudi Mlakarjevo domačijo, postavili na lastnem zemljišču in bi se navezal na sosedovega. Na ta način bi bile učinkovito zavarovane tako stanovanjske hiše kot tudi gospodarska poslopja, hlevi ter manj kot 1 ha kmetijskega zemljišča. Življenje in premoženje preostalih prebivalcev na poplavno izpostavljenem območju naselja Zlatoličje zato ne bi bilo ogroženo.
Pravne in etične dileme
Ministrstvo za naravne vire in direkcija za vode pa predlagano rešitev Mlakar-Medved tolmači v tehnokratski maniri in ne iščejo rešitev, ki bi omogočile varstvo vseh prebivalcev. »V primeru, da bi sledili zahtevi gospe Medved, bi to pomenilo neenakopravno obravnavo do ostalih prebivalcev, hkrati pa bi zmanjšali razlivne površine in povečali poplavno ogroženost ostalih prebivalcev.« In še: »Po Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja pa je eden od osnovnih ciljev ohranitev vodnega in obvodnega prostora, potrebnega za poplavne in erozijske procese. Želja gospe Medved po protipoplavnemu varovanju širšega območja obeh kmetij (tudi kmetijskih površin) je tako v nasprotju s smernicami in izhodišči, ki izhajajo iz predpisov s področja voda.«
Odgovorni funkcionarji in uradniki, ki se v primeru zavračanja celostne zaščite domačije 87-letnega upokojenca skrivajo za sistemskimi rešitvami in mahajo z zakoni, ki imajo lahko uničujoče posledice za posameznika, po drugi strani s svojim ravnanjem posegajo v temeljna zakonska določila.
Izpostavljamo možne kršitve:
• Zakona o vodah (ZV-1), 8. člen – prepoved povzročanja škode tretjim osebam z vodnimi ureditvami
• Ustave RS, 33. in 35. člen – zaščita zasebne lastnine in osebne varnosti
• Evropske konvencije o človekovih pravicah, 1. člen prvega protokola – pravica do mirnega uživanja premoženja
• Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) – dolžnost oblasti za varstvo okolja in zdravja ljudi
• Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) – varstvo plodnih zemljišč pred degradacijo
Dvojna merila in zvonjenje po toči
»Male, poštene kmetije se lahko znajdejo kot postranska škoda interesov močnejših, med njimi tudi črno zgrajenih objektov, zemljišč povezanih z občinskimi zaposlenimi, nogometnega igrišča in drugih izbranih nepremičnin. Medtem ko naša legalna posest, zgrajena skladno z zakonodajo in prisotna več generacij, ni deležna enake obravnave. Država je jasno izbrala, koga in kaj bo zaščitila,« Nada Medved opozori na dvojna merila pri zaščiti izbranih parcel in objektov. Po domače povedano: kmetija Mlakar–Medved bo kolateralna škoda protipoplavne politike. »Strah nas je, da bo med poplavami nastal ‘bazen’ okoli naše domačije, kar bo ogrozilo premoženje, telesno in psihično zdravje, življenje živali, kmetijska zemljišča in vrt,« je prestrašena.
»Zid je končan, ministra pa ni,« je v usodo vdan 87-letnik. Minister Jože Novak, ki je pred tremi meseci Mlakarja skrivnostno obiskal na njegovem domu v Zlatoličju, upokojencu ni prinesel in ne obljubil rešitve. »Nič ni obljubil, samo, da se bodo pogovorili.«
Kot pa so na ministrstvu zapisali na spletni strani, se bo minister »zavzel za naknadno rešitev pri g. Mlakarju in je zaprosil DRSV in občino, naj se do jeseni ponovno sestanejo z g. Mlakarjem in pogledajo, katera izmed različic varovanja posamičnih objektov na njegovih funkcionalnih zemljiščih objektov bi bila za izvedbo najbolj ustrezna (zid, nasip, itd.), tako da bi bila rešitev enakovredna rešitvam zavarovanja na sosednjih razpršenih kmetijah izven naselja. Minister pričakuje poročilo. V kolikor tega ne bo, bo minister ustanovil mediacijsko strokovno komisijo.«
Kaj bo ta storila, ni jasno. Zid okoli Mlakarjeve domačije že stoji. Kako se odvijajo zadeve po navodilu ministrstva, pa nista odgovorili ne direkcija za vode in ne Občina.
Odgovor Direkcije RS za vode, ki so nam ga poslali dan po objavi članka
Verjamemo, da boste v tem okviru našli vse potrebne informacije, zato dodatnih odgovorov na naknadno zastavljena vprašanja tokrat ne pripravljamo.
Direkcija RS za vode (DRSV) je investitor protipoplavnih ureditev ukrepa »Ureditve za zmanjševanje poplavne ogroženosti na območju občine Starše«, ki skladno z ustaljeno prakso vodenja projektov vodi, usklajuje ter nadzira aktivnosti izvajalcev. V skladu z Zakonom o javnem naročanju sta bila v ločenih postopkih oddaje javnega naročila za izvedbo projekta izbrana Prohaus d. o. o. (projektiranje in gradnja) ter PROVOG d. o. o., v sodelovanju s partnerjem MILT, Iztok Žvegla s. p. (nadzor nad izvajalcem gradnje).
V sklopu pogodbe št. 2555-22-460050 med glavne naloge izvajalca gradnje sodi projektiranje, pridobivanje zemljišč, pridobitev gradbenega dovoljenja in drugih upravnih dovoljenj ter izvedba gradbenih del. Izvajalcu je bilo v ta namen predano pooblastilo z dne 26. 10. 2022. Ko se je izvajalec gradnje seznanil z razpisno dokumentacijo in posameznimi deli projekta, oddal ponudbo za cel projekt, podpisal pogodbo in pridobil pooblastilo od DRSV je prevzel pogodbeno določene obveznosti, ki jih mora izvesti v skladu z zakonodajo in z ustrezno skrbnostjo.
V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je Upravna enota Maribor vabila več stranskih udeležencev, med njimi tudi g. Stanislava Mlakarja, ki se na vabilo ni odzval. Izvajalec je od g. Mlakarja, pa tudi drugih oseb, januarja 2023 pridobil pisne izjave, iz katerih izhaja, da podpisniki soglašajo s predvideno gradnjo po citiranem projektu in jih predložil v postopku na Upravni enoti Maribor. Dne 4. 5. 2023 je ta izdala gradbeno dovoljenje št. 351-2212/2022-6227-20. V treh mesecih od podpisa soglasja do izdaje gradbenega dovoljenja g. Mlakar ni izkoristil možnosti vključitve v upravni postopek, niti ni aktivno nasprotoval predvideni gradnji oz. ni umaknil že podanega soglasja, kar bi bilo možno do izdaje gradbenega dovoljenja. Pri tem pojasnjujemo, da se je g. Mlakar s podpisom soglasja strinjal s projektno dokumentacijo, ki za njegova zemljišča predvideva individualni ukrep – zaščito s protipoplavnimi paneli. Takšna rešitev je predvidena že od leta 2017, ko je Občina Starše v sodelovanju s projektantom VGB d. o. barbarao. pripravila idejno zasnovo. G. Mlakar namreč ni dovolil gradbenega posega na njegovih zemljiščih, zato se je projektant odločil za projektno rešitev, kjer je varovanje objektov g. Mlakarja prevideno z individualnimi ukrepi.
Po izdaji gradbenega dovoljenja sta se g. Mlakar in ga. Medved pritožila, vendar je Ministrstvo za naravne vire in prostor kot drugostopenjski organ pritožbo zavrnil. V upravnem sporu, ki sta ga zaradi tega sprožila navedena pritožnika, je Upravno sodišče Republike Slovenije potrdilo gradbeno dovoljenje, s čemer je to postalo pravnomočno februarja 2025. Izvajalec je po skoraj dveh letih tako lahko pričel z gradnjo. V aprilu 2025 je nadzor nad gradnjo in potrebnimi dokumenti opravila tudi gradbena inšpekcija, ki ni ugotovila kršitev.
DRSV v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja ni bila seznanjena z nasprotovanjem ali s problematiko pridobivanja soglasij oz. kakršnimi koli nepravilnostmi. Upravna enota Maribor je pred izdajo gradbenega dovoljenja preverila vso predloženo dokumentacijo. Očitke in pritožbe v zvezi s tem je nato obravnavalo več organov, ki nepravilnosti niso ugotovili.
Dolgotrajni postopki do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja (2023 – 2025), zaradi katerih ureditev za zmanjševanje poplavne ogroženosti v Zlatoličju dalj časa ni bilo možno izvesti, so pomenili dalj časa trajajočo poplavno ogroženost prebivalcev na tem območju, zato je DRSV v sodelovanju z izvajalcem, inženirjem in projektantom proaktivno pristopila k iskanju alternativnih rešitev, z namenom, da g. Mlakar in ga. Medved prenehata izpodbijati izdano gradbeno dovoljenje ter omogočita izvedbo zaščite prebivalcev. Navedenima je bilo predstavljenih več variant, vendar sta g. Mlakar in ga. Medved nasprotovala predlaganim rešitvam oz. rešitve pogojevala z nemogočimi dodatnimi zahtevami (npr. zahteva po varovanju kmetijskih zemljišč, zahteva po zagotovilu DRSV, da bo izvedena sprememba namembnosti kmetijskih zemljišč v stavbna, zahteva po izvedbi ukrepov primarno pri g. Mlakarju in nato za ostale dele naselja, ipd.), zato ustrezne rešitve, ki bi se lahko izvedla, ni bilo mogoče najti.
DRSV je ob dejstvu, da se izvedba ukrepa bliža koncu, v zadnjih tednih ponovno proaktivno pristopila k reševanju nastalega zapleta in že vzpostavila kontakt z Občino Starše. Glede na težavnost dogovora za pridobitev strokovno in zakonsko sprejemljive rešitve, ki bi bila ustrezna za obe strani, menimo, da bi bilo najbolje, da se ustanovi mediacijska strokovna komisija.
*******************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
