Stanko Mlakar in Nada Medved / Preiskovalno.si
Stanko Mlakar, 87-letni upokojenec iz Zlatoličja, je po več mesecih dočakal obisk ministra za naravne vire Jožeta Novaka.Ta mu je po našem razkritju sistemske ignorance obljubil ukrepanje. Pred dnevi ga je vendarle obiskal, vendar se je spet ponovila zgodba kot takrat, ko so ga zavedli s podpisom. Nečakinje Nade ni bilo doma, upokojenec pa je ostal brez odgovorov. Medtem gradnja protipoplavnega zidu napreduje in Mlakarjevo domačijo zapira v vodno past. Iz odgovorov uradnikov pa je jasno: prednost ima zaščita vasi – ne pa varnost enega človeka.
Stoletna domačija Stanka Mlakarja je poplavno med bolj izpostavljenimi v Zlatoličju. Večkrat je bila poplavljena tudi zaradi neposredne bližine reke Drave, ki se je pri Mlakarju že razlivala do višine pasu. Stankova nečakinja Nada Medved, ki prebiva v hiši zraven strica, se več mesecev obrača na institucije, ki sodelujejo pri projektu izgradnje protipoplavnih zidov in nasipov, s katerimi bodo zaščitili vas, Mlakarjevo domačijo pa pustili za zidom. »Načrtovani ukrepi ogrožajo ne le vrednost našega premoženja, temveč tudi varnost bivanja,« vztraja Nada Medved.
Pristojnim – Ministrstvu za naravne vire in prostor Jožeta Novaka in Direkciji RS za vode – pošilja predloge in pobude za rešitev svojega in stričevega doma. Tole je skica predloga z zidom okoli obeh kmetij, ki je pri uradnikih naletela na negativen odziv.
Ukrepe, objavljene spodaj, pa je načrtovalo ministrstvo. Z rdečo je obkrožena Stankova domačija, zalita z vodo; vijolična barva pa predstavlja betonski zid ali nasip, ki bo vas in dve sosednji domačiji obvaroval pred povodnijo. Cesta do Mlakarja, ki prečka betonski zid, bo med poplavami zaprta z neprodušnimi vrati.
Odgovor uradnikov ministrstva za naravne vire pa je naravnost osupljiv: »V primeru, da bi sledili zahtevi gospe Medved, bi to pomenilo neenakopravno obravnavo do ostalih prebivalcev, hkrati pa bi zmanjšali razlivne površine in povečali poplavno ogroženost ostalih prebivalcev.« So s tem odzivom na ministrstvu priznali, da bodo izpostavili varnost in imetje ene družine, da bi s tem zaščitili večji del vasi?!
Dodatno pojasnilo ministrstva kaže na rigidnost birokratskega aparata: »Rabo in druge posege v vode, vodna in priobalna zemljišča ter zemljišča na varstvenih in ogroženih območjih ter kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča je treba programirati, načrtovati in izvajati v skladu z Zakonom o vodah. Ključno je, da se pri tem omogoča varstvo pred škodljivim delovanjem voda. Prepovedani so tudi vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Po Uredbi o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja pa je eden od osnovnih ciljev ohranitev vodnega in obvodnega prostora, potrebnega za poplavne in erozijske procese. Želja gospe Medved po protipoplavnemu varovanju širšega območja obeh kmetij (tudi kmetijskih površin) je tako v nasprotju s smernicami in izhodišči, ki izhajajo iz predpisov s področja voda.«
Ministrstvo, kot se lahko razume, uporablja zakonodajo kot ščit, da zavrne odgovornost za odločitev, ki ima lahko hude posledice za posameznika.
Pri tem se sprašujemo: Stanko Mlakar šteje že 87 let in njegovo življenje za uradnike v Ljubljani nima nobene vrednosti? Odnos odločevalcev do ranljivih vzbuja resne pomisleke o ogrožanju temeljnega človekovega dostojanstva in pravico do varnosti.
Poplave 2023 / Osebni arhiv
Ogrožena tudi prihodnost mlade družine
Poleg Stankove in Nadine usode je na preizkušnji tudi prihodnost njene hčerke Vesne, ki se želi z družino preseliti na domačijo in razviti dopolnilno dejavnostjo. Upanja, da se bo za domačijo, ki se leta bori z visokimi vodami, našla rešitev, je vse manj. Gradnja protipoplavnih zidov in nasipov se po pravnomočnosti gradbenega dovoljenja iz februarja letos nadaljuje. Zidovi, ki rastejo okoli domačije, starejšega gospoda zapirajo v geto in grozijo, da se bo kmečka domačija med poplavami spremenila v bazen. Stanko Mlakar pa bo pri tem lahko samo nemočno opazoval streljaj oddaljeno vas, ki jo bo pred vodami obranil visoki betonski zid.
Vesna Medved / Mojimediji.si
Je komu od uradnikov in političnih funkcionarjev, ki iz pisarn odločajo o projektih, ki posegajo v življenje in varnost, sploh mar, kako bo 87-letnik pešajočega zdravja preživel med poplavami? Mlakar ne skriva, da se boji, če bo nemočen obtičal sredi jezera. Z načrtom reševanja in pomoči, pove, ga ni še nihče seznanil. Njegov korak je tudi vse bolj okoren, pešata mu vid in sluh. Ne ve, ali se bo moral sam prebijati skozi visoko vodo? Stezica, ki vodi od njegovega do nečakinjinega doma izgine že ob manjšem dežju, teren ni raven in je poln nevarnih pasti. Pove, da je ob zadnjih velikih poplavah leta 2012 do pasu v vodi brodil od hiše do gospodarskega poslopja, v katerem je bil na nemilost naraščajoče vode prepuščena živina. Najbolj se je bal, da bi mu voda segla čez pas. »Plavati ne znam,« je žalosten upokojenec, ki ga je življenje razpelo med delom na kmetiji, skrbjo za bolno mamo in službo v mariborskem Tamu. Zdaj tudi Stanko že potrebuje nekaj pomoči. Leta mu že ponagajajo, pove.
Od Stankovega doma do hiše njegove nečakinje vodi travnata steza. / Mojimediji.si
Ponj so prišli s čolnom
Nada Medved je po poklicu učiteljica in se vsak dan vozi v Ljubljano na delo, le ob zgodnjih jutrih in poznih popoldnevih lahko pomaga stricu. Ker Mlakar iz dneva v dan potrebuje več pomoči in oskrbe, ga redno obiskuje tudi Nadina hčerka Vesna. Ne skriva, da jo vleče v naravo, stran od betonskih zidov. A pesti jo negotovost. Kako in kam se bo reševala z otroki, starimi od 10 mesecev do 7 let, če se preseli na domačijo, se nemočno sprašuje.
V primeru poplav bo tudi njena družina ostala ujeta za obzidjem z nepropustnimi vrati. Protipoplavni ukrep predvideva tudi zaporo edine ceste, ki pelje do Mlakarjevega doma.
Opozorilo pred poplavami / Mojimediji.si
Dve hiši, dve gospodarski poslopji in dve lopi na posestvu z vsem imetjem so bili že nekajkrat zaliti. Pred desetletjem so do kmetije morali dostopati celo s čolnom. Vse to je tudi dokumentirano v občinskih glasilih in na fotografijah družine. Bistvo pa je, da takrat zidu, ki bo v življenja Stanka Mlakarja in njegovih sorodnikov prinesel dodatno skrb in grožnjo, še ni bilo.
Med poplavami 2012 so do Stanka Mlakarja lahko dostopali samo s čolnom. Tukaj je voda po nekaj dneh že toliko upadla, da so lahko posneli fotografijo. / Osebni arhiv
Ministrstvo in direkcija za vode: Kriv je upokojenec Stanko
Za to, da so Mlakarjevo domačijo izvzeli iz celostne zaščite vasi, ministrstvo za naravne vire in direkcija za vode, krivita prav Stanka. Oboji so nam složno odgovorili, da je odgovornost na strani upokojenca. Ker »naj bi gospod Mlakar nasprotoval posegom na svojo zemljo, projektant ni mogel načrtovati nasipov ali zidov na Mlakarjevi zemlji, ker ta ni dovolil posegov, temveč je moral poiskati rešitev brez soglasja lastnika zemljišča.«
Mlakar pa vztraja, da ni zavrnil zaščite. Prosil je le, naj država razmisli, naj pristopi, naj razloži. Namesto tega je prejel molk, betonsko ograjo in birokratsko utemeljitev, da bo za svojo varnost odgovoren sam. »Mostovi povezujejo zidovi, ločujejo!« je ogorčena Mlakarjeva nečakinja Nada Medved. Opozarja na nepravilnosti, ki so se po njenem mnenju zgodile med načrtovanjem protipoplavnega projekta, in na ignoranco pristojnih.
Tako na Občini, ki jo vodi župan Stanislav Greifoner, kot na ministrstvu vztrajajo, da se ne ona ne njen stric nista ustrezno odzvala na projekt in nanj podala svojih pripomb. Nada Medved pa z dopisi institucijam, ki nam jih je posredovala, dokazuje nasprotno. »Ne drži, da je moj stric nasprotoval celostni zaščiti. Že od leta 2023 se trudi, da se nasip prestavi na njegovo zemljišče. Zakaj ni nihče prišel na teren in mu pojasnil, da ga nameravajo zabetonirati in da mu bodo zapirali ceste? Vsekakor ni pričakoval, da mu bodo na starost življenja zapirali izhod od doma. V svojem življenju je preživel veliko trpljenja, tudi 2. svetovno vojno, cest mu pa do sedaj še ni nihče nikoli zapiral. S tem projektom pa ga zapirajo mladi projektanti, direktorji, ministri z univerzitetnimi izobrazbami. Ali so ti odločevalci kdaj delali z rokami na polju, travnikih, v tovarni, ali so bili kdaj lačni kruha, živeli v pomanjkanju? Očitno imajo s kmetijo Mlakar s hišno številko 48 in stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem 48 b povsem druge načrte. Prvi je zagotovo ta, da se vrednost nepremičnin z možnostjo pogostejših poplav reke Drave v tem načrtovanem projektu izgradnje visoko vodovnih zidov v takšnem stanju zmanjša ali celo izniči. Bo pokazal čas.«
Mlakarjeva domačija je ostala za zidom na poplavnem območju / Preiskovalno.si
Odgovornost za škodo bo nosil sam
Ali bo Stanko Mlakar moral sam, pešajoč in pozabljen, čakati na naslednjo vodo – ali se bo država vendarle ovedla, da varnost ni privilegij, temveč pravica? Da Mlakarjev dom in dom njegove nečakinje Nade ne bosta ogrožena in izpostavljena vodi, pa zagotavljajo na ministrstvu. Zanju je zdaj načrtovana drugačna zaščita. »Kot ustrezna rešitev je bila predvidena individualna zaščita, ki vključuje panele in hidroizolacijo objektov. Vsi objekti bodo varovani do višine Q100 – stoletne vode, kar zagotavlja enako raven zaščite. S tem ni bilo kršeno načelo enakosti, saj je bila odločitev tehnično in pravno utemeljena.«
Tak sistem zaščite – paneli na oknih in vratih, da voda skozi odprtine ne more prodreti v stanovanjski objekt – naj bi po mnenju ministrstva zagotovil enakovredno poplavno varnost kot za ostale prebivalce vasi, ki jih bosta pred poplavo ščitila betonski zid in/ali naravni nasip. Ne samo da bo Mlakarjeva hiša izpostavljena vodi, v objekt bo neprodušno zaprt. Kako bo potekalo nameščanje zaščite, ko bo voda naenkrat udarila iz Drave, ni znano. Glede na to, da so hiše na tem območju tudi podkletene in vanje tudi v nepadavinskem obdobju vdira podatlna voda, se upokojenec in nečakinja sprašujeta, na kakšen način bo v tem primeru obvarovano njuno imetje, če že odmislita lastno varnost. »To je kršenje načela enakosti, kršijo temeljne človeške pravice do varnega življenja, spravljajo nas v neenak položaj z ostalimi sokrajani, lahko trdimo, da smo izobčeni iz kraja,« je odločna Nada Medved.
Tudi v primeru morebitnih obsežnejših poplav država Mlakarju ne bo priznala odgovornosti za škodo, saj naj bi bila vsem njegovim objektom na domačiji zagotovljena ustrezna zaščita – z individualnimi ukrepi. »Država je s tem zagotovila ustrezno raven varnosti, zato stranke v primeru poplav niso upravičene do odškodnine, saj je bila zaščita zagotovljena v skladu z vsemi predpisi,« so še zapisali na Novakovem ministrstvu.
Na Mlakarjevi domačiji / Preiskovalno.si
Nada Medved je zgrožena: »Torej, v primeru, da se ponovi stoletna voda, si bo stric Stanko sam kril stroške, ostali sokrajani pa bodo za zidovi na varnem. Naša domačija, ki stoji tukaj že stoletje pa naj stroške krije sama. Pa kje ste bili takrat, ko so se začele na črno graditi stavbe, za katere se sedaj izvaja protipoplavna zaščita v milijonih evrov? Seveda, tega projekta na ministrstvu ne financirajo iz svojega odgovornega, težkega dela, ne? Veste, da boste morali nosili posledice celo življenje s tem, da uničujete varnost in enakopravnost ljudi, ki tukaj živimo.«
S tem vprašanjem se je zadnje mesecev obračal na ministra Jožeta Novaka, ki so ga v Zlatoličju na številkah 48 in 48 b čakali že od sredine aprila, ko je »minister po osebnem pogovoru z družino gospoda Mlakarja napovedal, da bo tudi sam s strokovno ekipo obiskal gospoda Mlakarja«. Domači so si želeli, da se minister sam prepriča, kako jih je država postavila pred zid – dobesedno. Zid, ki jim ne pomeni le fizične meje. Pomeni tudi mejo med tistimi, ki so zaščiteni, in tistimi, ki niso več slišani. In ko je vendarle prišel, obljub, da bodo zid podrli, niso slišali.
»Če se država ne bo odzvala, bodo sprožena vsa pravna sredstva – od upravnih sporov, zahtev za ustavno presojo, do mednarodnih pritožb pred organi Sveta Evrope. Zakon je še vedno močnejši od molka – če ga znamo uporabiti,« Nada Medved obljublja, da bo šla po pravico do zaščite za strica in zase do konca.
*****************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
Nataša in Barbara
