»Otrokom smo prepovedali igro in zadrževanje na prostem. Mislili smo, da se igrajo v neokrnjeni naravi, v resnici pa se tik pod površjem skriva ekološka bomba.«
Tako po razkritju na preiskovalno.si, da se v neposredni bližini njihovih domov nahaja odlagališče gradbenih odpadkov iz gramoznice v Dobrunjah, kjer je Arso ugotovil povečano prisotnost težkih kovin in drugih škodljivih snovi, pripovedujejo družine z mladoletnimi otroki, ki so se v Kukmako, novo naselje v okolici Trubarjeve Rašice v Laščah, preselile pred slabimi petimi leti.
Mladi starši so globoko pretreseni in v strahu predvsem za zdravje svojih otrok, javno pa se ne želijo izpostavljati. Eden od vaščanov pove, da je v drugi vasi, kjer so se pritožili zaradi podobnega odlaganja, »gospa spregovorila samo enkrat, potem pa je vse utihnilo«.
Krajani našteli vsaj 800 kamionov
Enajst novih hiš v Kukmaki je zraslo ob prostranem zemljišču, kjer so že dve leti zakopani odpadki. Nad njimi danes raste oves. Na prvi pogled bi rekli, da je to običajna kmetijska površina, a kmetje vedo povedati, da je to najprimernejše žito za hitro ozelenitev.
Še pred dvema letoma je, pripovedujejo mladi starši, na tem mestu zevala globoka jama, iz katere so kopali pesek. Jamo so od takrat zasipali z raznovrstnimi odpadki. Opazovali so konvoje tovornjakov, ki so vozili podnevi in pozno v noč. Tako je bilo celo leto, pravijo, »najmanj 800 kamionov različnih prevoznikov, tudi tistih, ki nastopajo v aferi iz Dobrunj.«
Novo naselje Kukmaka, ob katerem je odlagališče z nevarnimi odpadki iz Dobrunj. / Google Mpas
Sogovornik je imel v mislih šoferje Antona Grandovca, podizvajalca iz Dobrepolja, ki se v domačo občino dnevno vozi mimo Kukmake. Poleg teh, pravijo, so odpadke glede na njihovo količino v jamo odlagali tudi drugi prevozniki.
Z okoljskega inšpektorata smo prejeli podatek, da je bilo iz Dobrunj v Kukmako pripreljanih okoli 40 tovornjakov gradbenih odpadkov.
Na Google Maps je posnetek iz aprila letos, ko so kamioni še vozili na lokacijo v Kukmaki.
Prvo hišo v novem delu naselja od deponije odpadkov loči samo ozka cesta.
»Cesta je bila neprestano umazana, gasilci so morali večkrat počistiti blato z vozišča, ker je bilo nevarno za promet. Deponija je bila brez uradnih tabel in okoljevarstvenega dovoljenja. Ves čas smo onesnaževanje prijavljali na občino, na inšpektorat. Nismo stali križemrok. Ampak inšpektorji niso ničesar odkrili.«
Danes je cestišče uničeno.
Voda v potoku se peni, odpadki morajo stran!
Čeprav so že poleti opazovali, kako se voda v bližnjem potočku, kjer so njihovi otroci veselo čofotali in se igrali v tolmunih, čudno peni po vsakem deževju. Voda v potok se steka z nasute deponije. Ker pa je potok pretočen, so jim pojasnili inšpektorji, je zelo težko zanesljivo ugotoviti, ali je voda oporečna.
Krajani Kukmake so si enotni: nevarno nasutje mora stran!
Po laičnih ocenah so izračunali, da je v jami končalo »med osem in devet tisoč kubičnih metrov nasutega materiala neznanega izvora. Bila je plastika, vrečke od mleka, ki že desetletja niso več v uporabi, zaščitne gradbene mreže, cevi, celo prazne plinske jeklenke, asfalt. Edino, česar res nikoli nisem videl, je bil normalen gradbeni material, da bi nekdo rušil hišo in pripeljal opeko, beton. Tega ni bilo. Vse drugo pa.«
Razkrivamo, kako je potekalo vzorčenje v Kukmaki
Arso, ki je izvedel vzorčenje tal na šestih lokacijah, na območju Kukmake v Laščah in Police pri Grosupljem, kjer so zaznali povečane koncentracije težkih kovin in drugih nevarnih snovi, je zemljino vzorčil junija letos. Vzorčenje so ob prisotnosti policije izvedli sodelavci Sektorja za kakovost tal. Kot so povedali, »vzorčenje ni bilo izvedeno z namenom ocene odpadka (nevaren, nenevaren odpadek), ampak z vidika morebitnega nastanka okoljske škode.«
Na Kukmaki so odvzeli tri vzorce na globini: 0 -10 cm (svetlo rjava zemljina), 0- 40 cm (svetlo siva zemljina), 0-40 cm (temno siva zemljina).
»Glede na predhodni ogled je bilo ugotovljeno, da je bil del zemljine, ki je bil bliže cesti, odpeljan. Pred samo izvedbo vzorčenja smo detajlno pregledali celotno območje nasipa in določili tri, med sabo različne, zemljine. Razlike med zemljinami so bile v debelini odloženih materialov, barvi in ostalih morfoloških lastnostih tal (konsistenca, struktura, tekstura, vlažnost, skelet, primesi v tleh, itd.). Večji del nasipa sta predstavljali zemljini svetlo rjave in svetlo sive barve. Na odvzemnih mestih smo obe zemljini sondirali do globine približno 40 cm. Antropogeni ostanki so bili vidni tako na površini obeh odloženih materialov, kot tudi v celotnih profilih izkopov. Med najdenimi antropogenimi primesmi smo opazili gradbene odpadke, plastiko, tekstil, steklo, les, kovino, itd.). Vzorce zemljine svetlo rjave barve smo odvzeli iz 9 odvzemnih mest, vzorce zemljine svetlo sive barve pa iz 11 odvzemnih mest. Obe zemljini smo obravnavali ločeno. Posamezen vzorec zemljin smo premešali v vedru, ga homogenizirali in del vzorca shranili v vrečko za nadaljnje laboratorijske analize. Manjši del nasipa je predstavljala temno siva zemljina, odložena na več mestih v debelini cca. 10 cm. Antropogeni ostanki smo bili vidni tako na površini odloženega materiala, kot tudi v celotnem profilu izkopa. Med najdenimi antropogenimi primesmi smo opazili opeke, plastiko, steklo, itd.). Vzorce zemljine smo odvzeli iz 5 odvzemnih mest.«
Na podlagi Uredbe o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh je bila v vzorcu svetlo rjave zemljine iz Kukmake presežena opozorilna vrednost za nikelj ter mejne vrednosti za baker, mineralna olja in policiklične aromatske ogljikovodike. V temno sivem vzorcu iz Kukmake pa sta bili preseženi mejni vrednosti za baker in mineralna olja.
Kako so vzorčili na Polici pri Grosupljem
»Vsi vemo, kaj se je dogajalo. Vemo, kam so vozili kamioni in čigavi so bili. Po deset na dan. Trajalo je celo leto. Nismo pa vedeli, kaj je notri,« so nam povedali domačini s Police. Kamioni so odpadke odlagali na zasebnem zemljišču na obrobju gozda, kjer je bil izveden tudi posek.
Odlagališče z odpadki iz Dobrunj, med katerimi so odkrili tudi presežene vrednosti težkih kovin, bakra in mineralnih olj, je samo 200 metrov od šole. / Google Maps
»Ni prav, da so to delali. Morali bi odgovarjati. Samo vsi vemo, kako je s tem v naši državi.«
Takole so na Google Maps septembra 2023 poslikali kamion, ki je vozil proti lokaciji ilegalnega odlagališča. Desno je šola, deponija je 200 m stran ob gozdu, pred njo pa so travniki in polja koruze, kamor se z deponije steka meteorna voda.
Na Polici so vzorčili na dveh različnih zemljinah in globinah: 0-45 cm (svetlo rjava zemljina), 0-10 cm (temno rjava zemljina). »Večji del nasipa je predstavljala svetlo rjava zemljina odložena v debelini cca. 45 cm. Antropogeni ostanki so bili vidni tako na površini odloženega materiala, kot tudi v celotnem profilu izkopa. Med najdenimi antropogenimi primesmi smo opazili gradbene odpadke, plastiko, žlindro, itd. Vzorce zemljine smo odvzeli iz 15 odvzemnih mest. Material smo v vedru premešali ter homogenizirali in ga del shranili v vrečko za nadaljnje laboratorijske analize. Manjši del nasipa je predstavljala temno rjava zemljina, odložena na več mestih v debelini približno 10 cm. Antropogeni ostanki smo bili vidni tako na površini odloženega materiala, kot tudi v celotnem profilu izkopa. Med najdenimi antropogenimi primesmi smo opazili plastiko, PVC, kovino, steklo, itd. Vzorce zemljine smo odvzeli iz 8 odvzemnih mest.«
Vrednotenje na podlagi Uredbe o mejnih opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh je pokazalo, da je bila v vzorcu temno rjave zemljine presežena opozorilna vrednost za cink ter mejni vrednosti za baker in mineralna olja.
Onesnaženi zemljina ni primerna ne za kmetijsko ne za drugo rabo
Vrednotenje na podlagi Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov pa je po ugotovitvah Arso pokazalo, da zemljina temno rjave barve na Polici ter svetlo rjava in temno siva zemljina na območju Kukmake niso primerne za rekultivacijo tal na kmetijskem zemljišču. Zemljini temno rjave barve na Polici in svetlo rjave barve na Kukmaki pa nista primerni niti za rekultivacijo na nekmetijskih zemljiščih ali nasipavanju zemljišč in zapolnjevanju izkopov.
»Presežena opozorilna vrednost glede na Uredbo o mejnih opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh pomeni, da pri določenih vrstah rabe tal obstaja verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje. V dopisu inšpekciji in policiji je ARSO zapisal, da na podlagi teh rezultatov ni pričakovati znatne nevarnosti škodljivih vplivov na zdravje ljudi. ARSO tudi ocenjuje, da okoljska škoda tlom ni nastala,« so še sporočili z Arsa.
Vedeli so za nevarne snovi
Da ne gre za nedolžne snovi, ampak za zdravstveno visoko tvegane odpadke, nam je že razložila zdravnica dr. Metoda Dodič Fikfak. Gre za snovi, ki v preseženih vrednostih predstavljajo tveganje tako za zdravje ljudi kot za okolje. Še posebej otroci pa se morajo tako kontaminiranih območij izogibati. Dolgotrajna izpostavljenosti povzroča večje tveganje za raka dihal, jeter, ledvic in pljuč. Snovi so problematične predvsem pri vdihavanju prašnih delcev ali pri neposrednem stiku z zemljino.
Glede na znane rezultate, ki so prikazali presežene koncentracije težkih kovin in povišane vrednosti drugih nevarnih snovi, bi tako upravičeno pričakovali, da bodo vzorčenje izvedli tudi na večji globini. Predvsem pa kontaminirano zemljo iz kmetijskih zemljišč odstraniti na ustrezno zavarovano lokacijo, kjer nevarne snovi ne bodo mogle prehajati v podtalnico, niti tam v prihodnosti ne bo mogoče poljedelstvo.
Da so bila tla na območju nekdanje gramoznice, kjer je zrasel zapor Dobrunje, na določenih mestih onesnažena z anorganskimi (baker, živo srebro, molibden) in organskimi (ogljikovodiki, PAH) onesnaževali, ki so dokazano karcenogeni, mutageni in ekotoksični, so pokazali že rezultati predhodne analize tal in ocene zemeljskega izkopa pred začetkom gradnje zapora.
Takoj po izkopu gradbene jame bi moral investitor ali ministrstvo za okolje poskrbeti za izdelavo ocene odpadka in izdelavo fizikalno-kemične analize tal. In to že na samem gradbišču. Za to je običajno odgovoren investitor – v primeru Dobrunj ministrstvo za pravosodje oz. njegov pogodbeno pooblaščeni izvajalec – v primeru Dobrunj CGP Darija Južne.
Rezultati analiz so v nadaljevanju podlaga za ustrezno ravnanje z izkopom. V primeru onesnaženosti bi morali obvestiti inšpektorat za okolje, da zavaruje območje onesnaženosti. Kolikor je znano, se to ni zgodilo. Na okoljskem inšpektoratu dokumenta o oceni odpadka niso našli.
Drugi organi nam še niso odgovorili. Gre pa vtem primeru za očitno zavlačevanje, saj se ministrstva in inšpektorat sklicujejo na izdajo dokumentov po ZDIJZ, kar vsakokrat zavleče postopek izdaje dokumenta, s prepošiljanjem mejlov z našimi vprašanji si tudi kupujejo čas in prelagajo pristojnosti iz enega organa na drugega.
Iz Dobrunj so odpeljali več sto tovornjakov odpadkov – po zagotovilih uradnih oseb pa je izginilo najmanj 840 kamionov materiala iz gramoznice, ki so končali na divjih odlagališčih v naravi, na območju občin Lašče, Škofljica, Dobrepolje, Grosuplje, Logatec in Ljubljana.
Kdo in kdaj bo poskrbel za odvoz odpadkov iz nelegalnih deponij?
Arso na podlagi rezultatov analiz v Kukmaki in na Polici ne načrtuje sondaže na večjih globinah, kot pravijo, »ker ni prišlo do nastanka okoljske škode. Ker je bil na te lokacije izkop pripeljan nezakonito, je za ustrezno ukrepanje pristojna inšpekcija.« Vprašanje o tem, kaj nameravajo storiti z nelegalnim in nevarnim nasutjem, smo postavili tudi okoljskim inšpektorjem. Odgovorili so: »Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2) je za odstranitev nezakonito odloženih odpadkov odgovoren njihov povzročitelj, oziroma, če ta ni znan, lastnik zemljišča. Če inšpektor v inšpekcijskem postopku ugotovi, da so v okolju nezakonito odvrženi odpadki, z odločbo odredi zavezancu, da zagotovi za njih predpisano ravnanje, tako da jih odda v nadaljnje ravnanje zbiralcu ali predelovalcu odpadkov. S tem, ko se odpadki odstranijo iz okolja, nanj nimajo več negativnih vplivov.«
Ali bo vlada o prisotnosti škodljive zemljine obvestila lokalno javnost v neposredni bližini oziroma, ali so že bili izvedeni kakšni ukrepi za zaščito javnega zdravja in varovanja okolja? S tem vprašanjem smo se obrnili tudi na kabinet predsednika vlade dr. Roberta Goloba, od koder so vprašanja poslali na ministrstvo za pravosodje.
Z ministrstva za pravosodje so nam na vprašanja, kdo in kdaj bo odstranil nelegalno odložene gradbene odpadke in kdo bo sanacijo plačal, odgovorili: »Končni obračun še ni izveden, zato o podatku končne vrednosti odvoza še ne razpolagamo. Za odvoze zemljine z gradbišča je, v skladu sklenjeno pogodbo in izdanim pooblastilom, zadolžen CGP, d. d.«
Gradbeno podjetje najbogatejših slovenskih zakoncev Darija in Vesne Južna je po izjavi ministrstva za pravosodje tako odgovorno za sanacijo nelegalnih deponij. Znano je, da je izvajalec CGP za odvoz nelegalno odloženih odpadkov že zahteval dodatnih 5 milijonov evrov.
Dariju Južna smo poslali naslednja vprašanja:
- Ali boste kot glavni izvajalec oziroma investitor prevzeli odgovornost za odpadke, ki so jih podizvajalci, najeti v okviru vašega poslovanja, po znanih dejstvih nezakonito odlagali na divja odlagališča v naravnem okolju?
- Kdaj in na kakšen način boste sanirali več kot 34 nelegalnih deponij, za katere navkljub uradnim poročilom še ni bilo izvedeno čiščenje, skupno število lokacij pa presega 34?
- Kako boste ravnali z onesnaženo zemljino in drugimi gradbenimi materiali, ki so jih vaši podizvajalci odložili na širša območja naselij Kukmak, Polica in Police, kjer so bile kasneje v vzorcih tal zaznane težke kovine in druge nevarne snovi?
- Ali boste prevzeli odgovornost za dejstvo, da so bili materiali v naravo odloženi brez predhodnih, akreditiranih kemičnih analiz, s čimer obstaja sum okoljskega kaznivega dejanja oziroma okoljske kriminalitete?
- Ali ste pripravljeni prevzeti odgovornost za sum okoljskega kaznivega dejanja (okoljski kriminal) zaradi odlaganja materialov v naravo brez ustrezne dokumentacije in nadzora?
- Ali so podizvajalske družbe materiale v naravo odlagale po vašem navodilu ali z vašo vednostjo?
- Ali ste ali kdorkoli iz vašega podjetja izvajal pritiske na odločevalce z namenom pridobitve uporabnega dovoljenja za zapor Dobrunje, kljub dejstvu, da projekt sloni na dokumentaciji z zaznanim sumom ponarejanja evidenčnih listov?
- Ali je prikazano nezakonito odlaganje gradbenega materiala v naravi vaša ustaljena poslovna praksa, ki jo izvajajo podizvajalci v vašem imenu oziroma namesto vas?
- Ali ste kdaj v odnosu do podizvajalcev zahtevali ali prejeli nedovoljene finančne koristi, provizije ali podkupnine – vključno s potencialnim vračanjem sredstev v kuvertah?
- Zakaj z vami še vedno sodelujejo podjetja in posamezniki, ki so v javnosti večkrat izpostavljeni kot sporni v kontekstu ravnanja z odpadki, vključno z izvajalcem Antonom Grandovcem, ki je omenjen v več pričevanjih?
Odgovorili so nam z enim samim splošnim odgovorom:
»Na vsa vaša vprašanja podajamo naslednje pojasnilo: konzorcij je odvoz in prevzem zemljine oddal v podizvajanje pooblaščenemu prevzemniku odpadkov, tj. Avtoprevozništvu Anton Grandovec s. p. Gre za podizvajalca, ki je pooblaščen za prevzem tovrstnih odpadkov in je kot tak tudi edini, ki lahko izda evidenčne liste.
Za pravilnost in verodostojnost evidenčnih listov odgovarja izključno njihov izdajatelj, tj. pooblaščeni prevzemnik odpadkov. Pooblaščeni prevzemnik pa ne odgovarja le za dokumentacijo, temveč tudi za pravilno, zakonito razpolaganje s prevzetim materialom.
Če se bo v inšpekcijskih postopkih ugotovilo, da je bila zemljina nezakonito odložena in podizvajalec te ugotovljene nepravilnosti na naš poziv ne bi odpravil, bo konzorcij kot glavni izvajalec aktivno pristopil k izvedbi sanacije.«
Z zadnjim stavkom torej CGP pogojno dopušča možnost, da bo v primeru inšpekcijske odločbe odpadke moral odstraniti sam. To pa je po Gradbenem zakonu njegova zakonska obveza in dolžnost. 17. člen Gradbenega zakona med drugim izpostavlja naloge izvajalca:po zaključeni gradnji odstrani gradbene ovire in omejitve dostopa, na območju gradnje ustrezno odstrani odpadke in uredi območje, kjer je bilo gradbišče.
S tem je tudi ovadba Antona Grandovca, ki jo je podalo ministrstvo za pravosodje za ponarejanje listin in nezakonito odvažanje gradbenih odpadkov, pesek v oči. V resnici bi moralo ministrstvo ovaditi tudi izvajalca, torej CGP. Zakaj tega ni storilo, je vprašanje.
Posli z državo rastejo
Dejstvo je, da sta zakonca Južna močna igralca v energetiki, predvsem pa v gradbeništvu, kjer se obračajo državnih milijoni. Konzorcij podjetij CGP, Kolektor Koling in Pomgrad si je pri gradnji zapora Dobrunje razdelil skoraj 90 milijonov davkoplačevalskih evrov.
Zakonca Južna sta se po nedavni raziskavi Financ letos zavihtela na prvo mesto lestvice najbogatejših Slovencev. Pod palcem imata 511 milijonov evrov premoženja. Prek dveh holdingov Vizija imata v lasti gradbeno podjetje CGP, Tiskarno Novo mesto, Lisco, vodarski podjetji VGP Novo mesto in Hidrotehnik, vstopila sta tudi v medije, imata dvoodstotni lastniški delež v Telekomu Slovenije, Južna pa je z 10 odstotki največji domači zasebni lastnik Petrola.
Obseg poslovanja z državo v gradbenih poslih se Južni zadnja leta povečuje. Darija Južno nekateri po vplivu primerjajo celo z Ivanom Zidarjem.
To so prihodki njegovega CGP iz javnih sredstev v zadnjih 10 letih.
ERAR
Največ poslov dobi na ministrstvu Alenke Bratušek, Darsu, ministrstvu za pravosodje in pri Zoranu Jankoviću v Ljubljani, kjer gradi kanal C0.
Zaslužek iz javnih sredstev so mu prinesle tudi poplave, Hidrotehnik je bil eden glavnih izvajalcev v popoplavni sanaciji. Gradil je tudi protipoplavni nasip v ljubljanskih Sneberjah, kamor naj bi po naših informacijah vozili tudi odpadke iz Dobrunj.
Danes se zakonca Južna smejita z naslovnic in ekranov vseh domačih medijev, ki ne odpirajo ključnega vprašanja: kako je lahko izginilo več deset tisoč kubikov nepredelanih gradbenih odpadkov in zakaj za to nihče ne odgovarja.
Nevidni odpadki, skriti pod zelenimi nasipi in medijskim molkom, niso izginili. Javno dostopni in odprtokodni podatki ter pričevanja razkrivajo, da so se na terenu odlagale snovi, ki jih ni mogoče relativizirati – težke kovine, rakotvorne spojine …, ki pomenijo trajno tveganje za ljudi in okolje. Politika, z izjemo nekaterih neparlamentarnih obrazov, skriva glavo v pesek in samo čaka, da afero povozi čas in prihajajoče volitve.
Modus operandi, ki ga vzdržujejo gradbinci, nosilci oblasti in mediji, opozarja na širši sistemski vzorec. Ko družba pristane na molk, se sprejme tudi odsotnost nadzora. Nevarno postane, ko nelegalno početje postane družbeno sprejemljiva norma. Govorimo o sistemu, ki deluje mimo pravil, mimo posledic in mimo javnega interesa. Ki si dobičke iz javnih sredstev prisvaja na račun ogrožanja zdravja ljudi in okolja.
***********
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
