Nevladna organizacija Združenje ROVO je na Ministrstvo za naravne vire in prostor vložila zahtevo za obnovo postopka, povezanega z izdajo uporabnega dovoljenja za nov objekt Zavod za prestajanje kazni zapora Ljubljana, ki se gradi na območju OPPN MOL 147.
»Na podlagi navedenega 260. člena ZUP vlagatelj vstopa v upravni postopek z zahtevo, da pristojni upravni organ po uradni dolžnosti po ZUP v ponovljenem postopku, odpravi izpodbijano odločbo, da se zaradi prostorske stiske v zaporih izda Začasno uporabno dovoljenje, dokler se ne odpravijo vse pomanjkljivosti, ugotovljene na tehničnem pregledu,« so zapisali v dokumentu Zahteva za obnovo postopka.
ROVO na podlagi do zdaj dostopne dokumentacije o projektu izgradnje zapora Dobrunje od ministrstva tako zahteva: »Da pristojni organ razveljavi izdano odločbo, saj naj bi temeljila na nezakonitem in nepravilno izvedenem tehničnem pregledu. Obenem zahteva, da se dovoli obnova postopka izdaje uporabnega dovoljenja ter odredi nov, zakonit tehnični pregled z ustrezno sestavljeno in sklepčno komisijo. Nadalje zahteva, da je kot vlagatelj sproti obveščen o vseh nadaljnjih dejanjih v postopku ter da mu je zagotovljen poln dostop do celotne dokumentacije in učinkovito sodelovanje v nadaljevanju postopka.«
To so konkretne zahteve okoljevarstvene organizacije ROVO:
Odločba temelji na spornem tehničnem pregledu
Po navedbah ROVO naj bi bila odločba Uporabno dovoljenje za zapor Dobrunje z dne 12. novembra 2025 izdana v nasprotju z gradbeno in okoljsko zakonodajo, ob tem pa naj bi bile v postopku storjene bistvene kršitve pravil upravnega postopka, zaradi katerih odločbe po njihovem mnenju sploh ni mogoče preizkusiti.
Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki ga vodi Jože Novak (Gibanje Svoboda), je uporabno dovoljenje izdalo investitorju, Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij, ki spada pod Ministrstvo za pravosodje, na podlagi tehničnega pregleda, opravljenega 28. avgusta 2025.
Kot smo zapisali v tem članku in v Dosjeju Dobrunje, je prav tehnični pregled poleg nezakonitosti razkril tudi osnovnošolske in amaterske pomanjkljivosti v projektu. Sporni tehnični pregled je zato v središču očitkov okoljevarstvenega organizacije ROVO.
Po navedbah vlagatelja gre pri tehničnem pregledu za »naslednje bistvene kršitve pravil postopka iz 237. člena ZUP, ki so vplivale na zakonitost in pravilnost odločbe«.
Združenje opozarja, da bi morala komisija tehnični pregled takoj prekiniti, ko je ugotovila, da dokumentacija ni popolna!
Dokazilo o zanesljivosti objekta brez ključnih listin
Po mnenju ROVO je posebno problematično Dokazilo o zanesljivosti objekta (DZO), ki naj bi temeljilo na pomanjkljivih, spornih in celo domnevno ponarejenih listinah.
To utemeljujejo z naslednjimi dejstvi:
- Investitor ni pridobil Načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki (NGGO), ki je obvezen dokument po zakonodaji (Uredba o ravnanju z gradbenimi odpadki, 5. člen.). »Kljub temu tehnični pregled ni bil prekinjen, čeprav bi moral biti, saj naj bi bile v dokumentaciji tudi neresnične ali celo ponarejene listine.«
- Nepojasnjeno je ravnanje z več kot 24.800 m³ izkopane zemljine, vključno z zemljino, ki je bila po lastnih navedbah investitorja onesnažena s kovinami, mineralnimi olji in PAH,
- Ni dokazov o:
- opravljenih fizikalno-kemijskih analizah,
- ocenah odpadkov
- geomehanskih poročilih,
- prevzemih in vgradnji materialov,
- geodetskih zapisnikih o vnosu plasti.
ROVO navaja, da tako komisija kot investitor nista omogočila vpogleda v zapisnik tehničnega pregleda niti v celotno dokumentacijo Dokazila o zanesljivosti objekta. Dostop do teh dokumentov je onemogočen še danes, kar po mnenju vlagatelja pomeni kršitev pravice javnosti do okoljskih informacij.
Poleg tega komisija v zapisniku tehničnega pregleda ni obrazložila odsotnosti ključnih strokovnih institucij in inšpekcij, ki bi morale sodelovati pri tehničnem pregledu, zlasti:
- strokovnjakov za ravnanje z gradbenimi odpadki,
- okoljskih in gradbenih inšpektorjev,
- predstavnikov Agencije RS za okolje, Direkcije RS za vode in Zavoda RS za varstvo narave.
Ti organi bi morali preveriti ravnanje z gradbenimi odpadki, onesnaženo zemljino in vgrajene materiale v objekt zapora Dobrunje, a pri pregledu niso sodelovali, njihove pisne izjave pa v zapisniku tehničnega pregleda manjkajo.
Sum nezakonite uporabe betona
Združenje ROVO navaja tudi utemeljene sume, da je bil del betona v objekt zapora vgrajen »iz betonarne brez ustreznih dovoljenj in certifikatov«. Betonarne morajo imeti okoljevarstveno dovoljenje, gradbeno dovoljenje ter certifikate skladnosti po evropskih standardih.
»Te trditve bi bilo mogoče preprosto preveriti z izdajnimi listi, laboratorijskimi potrdili in podatki iz tahografov prevoznikov, vendar ti dokazi v postopku niso bili predloženi,« navaja ROVO.
Zaradi navedenih pomanjkljivosti odločba temelji »na nezakonito, nepravilno in nesklepčno izvedenem tehničnem pregledu«, kar pomeni hudo procesno napako.
Zaradi vseh navedenih pomanjkljivosti – odsotnosti ključnih strokovnih mnenj, manjkajoče dokumentacije, omejevanja dostopa javnosti do informacij in nepopolnega zapisnika – okoljevarstvena organizacija zaključuje, da je bila odločba o uporabnem dovoljenju sprejeta na podlagi postopka, ki je bil vsebinsko in procesno neustrezen. Zato, zapišejo v ROVO: »Takšne odločbe po zakonu ni mogoče preizkusiti, kar po Zakonu o splošnem upravnem postopku predstavlja utemeljen razlog za njeno odpravo ali razveljavitev.«
Po njihovih navedbah jim v postopku izdaje uporabnega dovoljenja ni bil zagotovljen poln in pravočasen dostop do dokumentacije, kar pomeni poseg v ustavno zagotovljene pravice do pravnega sredstva, sodelovanja javnosti in dostopa do okoljskih informacij. Tudi Preiskovalno.si je lahko dostopal le do delnih informacij, podatkov po ZDIJZ z večtedenskim čakanjem, državni organi so podatke počrnili ali dovolili le delni vpogled, nekatere informacije še vedno čakamo ali smo dobili zavrnjen dostop.
Primer uporabnega dovoljenja zapora v Ljubljani in zavlačevanje državnih organov pri posredovanju ključne dokumentacije projekta odpira vprašanja o transparentnosti velikih državnih investicij in spoštovanju zakonodaje v postopkih, ki imajo dolgoročne vplive na zdravje ljudi, okolje, porabo javnega denarja in splošni javni interes. ROVO s členi Kazenskega zakonika (KZ-1) opredeli tudi kazensko odgovornost uradnih oseb v projektu Dobrunje.
Sprenevedanje vlade
Odločitev ministrstva za naravne vire Jožeta Novaka o zahtevi za obnovo postopka še čakamo. Odgovorili so le, da dopis ROVO pregledujejo.
Prav tako smo za komentar in ukrepanje glede evidentiranih nezakonitosti in pomanjkljivosti v postopku gradnje zapora in pri ravnanju z gradbenimi odpadki prosili predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, nenazadnje gre za projekt, ki je bil potrjen na vladi in je davkoplačevalce stal 90 milijonov evrov. Iz kabineta smo prejeli takle odgovor:
Na finančnem ministrstvu dr. Klemna Boštjančiča se niso odzvali. Prav tako ne pri investitorju – Ministrstvu za pravosodje. Na Ministrstvu za gospodarstvo Matjaža Hana pa so nas najprej vprašali, če smo jim vprašanje naslovili po pomoti, potem pa so odgovorili: »Na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport ne moremo komentirati projektov v pristojnosti ostalih resorjev, se pa strinjamo, da je v primerih, ko pride do napak, potrebno te odpraviti.«
Na okoljskem ministrstvu Bojana Kumra pa:
Odgovori kažejo na popolno ignoranco in brezbrižnost do porabe javnega denarja, transparentnosti državnih poslov, učinkovitega nadzora državnih organov nad velikimi infrastrukturnimi projekti. Namesto jasnih pojasnil in prevzema odgovornosti smo priča prelaganju pristojnosti, izmikanju vsebinski presoji in razprševanju odgovornosti med različnimi državnimi organi.
Odgovori ne dajejo zagotovil, da so bili vzpostavljeni ustrezni nadzorni mehanizmi, da so bile nepravilnosti obravnavane pravočasno in da so bili sprejeti ukrepi za preprečevanje ponavljanja podobnih praks. Prav tako ne izkazujejo resnega odnosa do preprečevanja politično-gospodarskih spreg, ki omogočajo ali celo spodbujajo nezakonito ravnanje v postopkih, financiranih z javnimi sredstvi.
Takšno ravnanje države je še posebej problematično, ker se nanaša na projekte, ki imajo neposreden vpliv na zdravje ljudi in stanje okolja. Nosilci odgovornosti pa ostajajo brez posledic.
Zbornica v presojo samo v primeru prijave
Inženirska zbornica Slovenije, ki pod svojim okrilje združuje verificirane inženirje – nadzornike, projektante in izvajalce – pa, kot so nam odgovorili, disciplinskega postopka brez prijave ne more začeti. »Za uvedbo disciplinskega postopka je namreč potrebna konkretna prijava, ki mora vsebovati ime in priimek pooblaščenega inženirja, nadzornega inženirja ali vodje del, navedbo očitane disciplinske kršitve ter ustrezna dokazila. Zbornica lahko izjemoma odredi izvedbo izrednega strokovnega nadzora, vendar le v primeru, če obstaja konkreten in utemeljen sum kršitve poklicnih dolžnosti njenih članov. Tudi v takšnih primerih so nujna verodostojna dokazila, ne zgolj govorice ali splošne navedbe. V primeru dokazanih napak disciplinsko sodišče zbornice izreče disciplinsko sankcijo, ki je med drugim lahko opomin, obveznost dodatnega poklicnega usposabljanja, denarna kazen do višine 10.000 EUR in izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev.«
———————-
Pravna legitimnost nevladne organizacije ROVO
Združenje ROVO svojo pravno legitimacijo v tem postopku utemeljuje kot nevladna organizacija v javnem interesu na področju varstva okolja in se sklicuje na Aarhuško konvencijo, ustavno sodno prakso (odločbi Ustavnega sodišča RS št. Up‑666/10‑14 in Up‑1153/10‑14, z dne 12. 5. 2011) ter pravico do sodelovanja javnosti v okoljskih postopkih »72., 23. in 25. člen Ustave RS, 8. člen EKČP, Aarhuška konvencija).
***********
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva
