Oče Miloš in sin Domen Prešeren (prej sta se pisala Tatalović, priimek pa sta si spremenila v 90. letih) sta bila zadnjih pet let nesporna kralja državnih razpisov: od mask, vetrnice, drugega tira in zapora Dobrunje. V poslih z javnimi institucijami sta s svojim podjetjem Hmezad-TMT zaslužila dobrih 26 milijonov evrov.
Še leta 2023 je imelo podjetje Hmezad-TMT družine Prešeren 23 milijonov evrov prihodkov, leto pozneje še dobrih 19 milijonov (EBONITETE.SI).
Danes je Hmezad, ki je dobival milijonska naročila od države, v prisilni poravnavi. Ima odprtih več tožb, blokirane račune. Upniki ga terjajo za 14 milijonov evrov.
Imperij družine Prešeren pod plombami. Stanovanja, nepremičnine, vozila in drugo premoženje je obremenjeno z izvršbami, hipotekami ali prepovedmi razpolaganja.
Posli, ki sta jih oče in sin Prešeren dobila od države, za sabo pa pustila milijonske luknje, odpirajo resna vprašanja o prepletanju politike, državnih podjetij in izvajalcev, za katerimi ostajajo milijonski spori, finančne luknje in vprašanja, kdo in zakaj je takšne posle omogočil.
Milijoni za šaro
Veliki met je družina Prešeren doživela med epidemijo koronavirusa. Podjetju Hmezad-TMT, ki se ukvarja z gradbeništvom, transportom in mehanizacijo, je med Janševo vlado uspel kolosalni posel z maskami.
Zavod za blagovne rezerve je pri podjetju brez izkušenj z nabavo medicinske opreme naročil okoli 20 milijonov zaščitnih mask. Ker so obtičale na carini, jih je država prejela šele tik pred uradno razglasitvijo konca epidemije. Izkazalo pa se je, da niso bile primerne za zdravstveno osebje. Zavod za blagovne rezerve jih je kljub vsemu odkupil in sprejel kot ustrezne. V poslu z maskami sta oče in sin zaslužila slabih 15 milijonov evrov.
Zgodba podjetja Hmezad-TMT, ki je postala sinonim za covidne dobičkarje, pa se tu ne konča. Podjetje, ki se je okoristilo v spornem poslu z državo, ki ga je dobilo brez referenc za nakup medicinske opreme, je bilo še naprej prejemnik javnih sredstev.
Velik del denarja je Hmezad-TMT zaslužil z državno družbo 2TDK. Hmezad je bil na drugem tiru organizator prevoza izkopnih materialov za Kolektor in turški Yapi Markezi, ki je prav tako pustil visoke dolgove do slovenskih podizvajalcev. Za dela na drugem tiru je Hmezad-TMT dobil 9 milijonov evrov.
Podjetje je ostalo dolžno več podizvajalcem, po informacijah enega od njih gre za zneske okoli 100.000 evrov. Domen Prešeren nam je dolgove potrdil.
Staro za novo
Krona vsega pa je bila prodaja stare, rabljene vetrnice državi. Šlo je za projekt prve državne vetrne elektrarne Mali Log na meji med Notranjsko in Dolenjsko.
Podjetje Domna in Miloša Prešerna je od Turkov kupilo 20 let staro vetrnico in jo državi oziroma Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) prodalo kot novo.
Po podatkih iz poslovnega registra je Hmezad maja 2024 izvedel tvegano transakcijo v višini 1.160.000 € v Turčijo. To smo razkrili na našem portalu. Domen Prešeren nam je v telefonskem pogovoru že takrat povedal, da je v Turčiji kupil vetrno elektrarno. Državne Dravske elektrarne Maribor (DEM) so mu zanjo nakazale 894.496,61 €. Kmalu se je izkazalo, da je vetrnica stara, poškodovana in celo nevarna.
FB
Prešeren: Bili smo prevarani
Tarča je z objavo prepisov pogovorov med vpletenimi razkrila, da je bilo pri delitvi milijonov evrov javnega denarja za vetrnico vse vnaprej dogovorjeno.
Eden od izsekov pogovora iz SMS sporočil je bil:
»Ljubavi, mam rešitev … turbina bo zapisana tako, da lahko je nova ali stara 10 let. Držim pesti, da tiste na lagerju še niso prodane.«Tako je odgovorni osebi v Hmezadu zapisala vodja projekta na Dravskih elektrarnah Anamarija Mrgole.
Domen Prešeren nam je zatrdil, da so v dobri veri kupili in plačali vetrnico, za katero so verjeli, da je nova. »Za to imamo pogodbe in dokumentacijo, v katerih je izrecno navedeno, da gre za nov produkt.« Kasneje so ugotovili, da gre za staro napravo in da so bili prevarani. Povedal je še, da so ga na turškega dobavitelja usmerili drugi akterji projekta, torej DEM, »s katerim naj bi bili Turki že leta v stikih.«
Zatrdil je tudi, da imajo posnetke, ki naj bi dokazovali, da so določeni akterji vedeli za domnevno sporno ozadje posla. Izrekel je več hudih očitkov o domnevnih podkupninah v višini 350 tisoč evrov. Pa o nakupu jadrnice, kabrioleta in gradnje bazena.
Za svoje trditve nam kljub prošnji ni javno predložil dokazov. Dejal je le, da vso dokumentacijo hrani za sodni postopek.
Zdaj si veliko obeta od skoraj 7-milijonske tožbe zoper DEM. Medtem ko DEM od Hmezada TMT terja celo 14 milijonov evrov.
V Dobrunjah polagal cevi
Kljub spornim praksam je podjetje še naprej dobivalo državne posle preko aneksov. Njegovo sled najdemo tudi pri razvpitem državnem projektu, ki ga mesece razkrivamo na našem portalu: gradnji zapora Dobrunje.
Hmezad TMT je bil v pogodbo vključen z aneksom številka 7, ki ga je septembra 2024, torej že po nakupu vetrnice, podpisala Andreja Katič.
Hmezad je kot podizvajalca za izvedbo zemeljskih del in okolice zapora predlagal izvajalec CGP najbogatejšega Slovenca Darija Južne. Vrednost del za delež 1,71 % je znašala 1.025.390,72 € brez DDV.
Opis del je zelo splošen in brez podrobnejše specifikacije v aneksu. V primerjavi z drugimi podizvajalci (npr. geodetska dela 9.250 € ali kuhinja 390.000 €) kaže, da je Hmezad dobil izjemno visoko vrednost za relativno majhen delež posla.
Na Ministrstvu za pravosodje so nam pojasnili, da je v tem primeru šlo za ugotovitveni in ne finančni aneks, ker formalno ne spreminja skupne vrednosti pogodbe, ampak samo ugotavlja novo dejstvo.
Po 75. členu ZJN-3 lahko glavni izvajalec med izvajanjem pogodbe naknadno nominira nove podizvajalce, ki v prvotni ponudbi niso bili navedeni.
To pomeni, da je izvajalec (CGP) na začetku morda podcenil obseg zemeljskih del ali ni imel dovolj lastnih kapacitet/reference. Računsko sodišče pa je take primere že preverjali, ali je šlo za resnično potrebo ali za razrez posla med svojimi.
Ministrstvo za pravosodje, ki je podizvajalca odobrilo kljub že znanemu slabemu slovesu podjetja, se izogiba podrobnim odgovorom, vrsto vprašanj so takole pustili praznih.
Domen Prešeren je pojasnil, da je pri zaporu Dobrunje »polagal cevi«. Konkretno, da je skrbel za »kanalizacijo, komunalno infrastrukturo«. Zanikal je, da bi sodeloval pri odvozu gradbenih odpadkov. »Nisem odpeljal niti enega kubičnega metra materiala. Za odvoz odpadkov so bili odgovorni drugi izvajalci.« Pri tem je imel v mislih Antona Grandovca.
Fiktivni posli na Slovenskih železnicah
Prav z Grandovcem pa je bil Prešeren vpleten tudi v afero s fiktivnimi terjatvami na Slovenskih železnicah o kateri smo večrkat pisali, ko sta bila skupaj pri drugem tiru. Ker je eden od pomembnih podizvajalcev, Planet Trans, medtem končal v stečaju z večmilijonskimi dolgovi, so manko poskušali pokriti preko fiktivnih terjatev do Slovenskih železnic oziroma njenih odvisnih družb (Fersped). Finančne družbe so dale denar Antonu Grandovcu, ker so pričakovale, da ga bodo dobile nazaj od Slovenskih železnic. Za del obveznosti pa je s svojim podpisom jamčil tudi Domen Prešeren oziroma Hmezad, ki je bil globoko vpleten v shemo.
Zdaj finančne družbe del denarja – skupaj gre za okoli 20 milijonov evrov – zahtevajo tudi od Hmezada.
Na vprašanje o domnevnih navideznih oziroma fiktivnih poslih je Domen Prešeren odgovoril, da je »Grandovec skozi rabil denar, zato naj bi prihajalo do različnih finančnih konstrukcij. Prisiljeni smo bili odprodati terjatve, ker nismo prejeli plačil.« Povedal je tudi, da mu je Grandovec »ostal dolžan približno 1,5 milijona evrov.«
Na vprašanje, ali je vedel za domnevno oškodovanje Slovenskih železnic in zakaj ni obvestil svojega prijatelja Dušana Mesa, pa je odgovori: »Tega nisem vedel. Grandovec je deloval na svojo roko.«
Reševanje imperija
Največji upniki Hmezada-TMT so igralci s sivih finančnih trgov in podjetja, ki so bila v omrežju fiktivnih poslov na Slovenskih železnicah. Med njimi po višini zahtevka izstopata brata Borut in Branko Brinšek (GRAD.IN, B IN B FIN), razvpita posojilodajalca in odkupovalca terjatev. Od Prešerna terjata 5 milijonov evrov.
Skupaj je v Hmezadu-TMT prijavljenih za 14.342.633,51 € terjatev.
Hčerinsko podjejte Slovenskih železnic – Fersped pa od Prešerna zahteva 470.000 evrov, ker mu ni plačal prevoza vetrnice.
Prešeren je ob vsem tem dodal, da bodo morali zaradi nasedlih investicij prodati vse premoženje, tega ocenjuje na pet milijonov, in da je prihodnost podjetja odvisna od sodnih postopkov in potrditve prisilne poravnave. Če bo ta potrjena, bodo navadni upniki namesto osem milijonov evrov v petih letih dobili poplačanih le okoli dva milijona evrov terjatev. Lahko pa svoje terjatve prenesejo na družbo kot stvarni vložek.
*Naslovna fotografija je nastala ob pomoči AI.
********************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
