Železniški hazard z državnim denarjem razkriva sprege vodstva državnih železnic z dobavitelji, ki so odvisnim družbam izstavljali ali od njih sprejemali fiktivne račune. Kot smo poročali že včeraj, je v primeru avtoprevoznika Antona Grandovca, dolgoletnega hišnega dobavitelja železnic, šlo za poskus protipravne pridobitve najmanj 3 milijone evrov z računa železnic in domnevnega dajanja provizij vodstvu. Danes pa objavljamo fiktivne račune, ki naj bi jih istemu podizvajalcu izstavljale Slovenske železnice.
To so fakture, ki smo jih zahtevali na podlagi javnega interesa, da so Slovenske železnice družba v stoodstotni državni lasti, ki je v zadnjih desetih letih prejela 5.662.703.311,97 € javnih sredstev (vir: Erar). Zato državljane upravičeno zanima, na kakšen način se porablja njihov denar in koliko, če ga, ponikne v zasebne žepe.
V računovodski enoti podjetja Antona Grandovca smo prejeli pet računov, ki jih je odvisna družba Fersped izstavila podjetju družine Grandovec – konkretno podjetju Grantran, ki je v lasti njegove žene. Za te račune, v skupnem znesku 156.000 evrov za leto 2024, pravijo v podjetju, niso opravili storitev.
Kot izvemo, naj bi bilo takih računov še več. Za prejšnja leta še zbiramo podatke. Kot pa pravijo naši viri znotraj železnic, naj bi na ta način v Ferspedu ob koncu leta dvigovali bilanco, »da bi prikrili negativno poslovanje in se tako izognili izrednim revizijam«.
To pa je izpisek iz letošnjega leta v višini 158.836,60 evrov.
Kakšne storitve so v Ferspedu dejansko opravili za podjetje Grantran, še poizvedujemo. A za te račune po naših informacijah storitve niso bile opravljene. Na računu je nenavadno, da ni nobenega konkretnega podatka o storitvi, piše le »skladišče prekladi«. Tudi storitev skladiščenje bi morala biti po mnenju računovodje, ki smo ga povprašali o tem, bolj eksplicitna, opremljena vsaj z datumom in konkretnejšimi podatki. Eden od več virov blizu vodstva železnic, s katerimi govorimo v tej zadevi, nam je zagotovil, da storitve res niso bile opravljene – torej gre za fiktivne račune.
Poklicali smo Antona Grandovca in ga vprašali, ali gre v tem primeru res za fiktivne račune, pa pojasni, »da je bil to dogovor z Deanom Peršićem, da bi za te račune prejel dobropis.« Tudi to potrditev dobimo pri naših virih na železnicah. Ali je Grandovec dobropis prejel, ni želel več komentirati.
Je pa za nas potrdil sodelovanje s Ferspedom, ŽGP in VV Log, ki so odvisne družbe Slovenskih železnic. Potrdil je tudi poznanstvo z že bivšim direktorjem Ferpseda Deanom Peršićem, ki je moral iz sistema oditi po razkritju fiktivnih računov, ki jih je Ferspedu izstavil Grandovec.
Grandovec nam je potrdil, da so bili tudi s strani njegovega podjetja Ferspedu izstavljeni računi, a da niso bili fiktivni, »ampak avansni, ki so bili prodani faktoringom, da se je iz tega naslova pokrival dolg Planet transa do razno raznih faktoringov ter do Planet transa in VV Loga, ki je nastal zaradi neplačanega goriva, katerega sem prevzel na pobudo Slovenskih železnic.«
(O tem, da Grandovec za to podjetje, ki je železnicam ostalo dolžno milijon za nafto, pokriva stroške v višini milijona evrov, smo pisali včeraj.)
Grandovec je še dodal, da v tem trenutku nobeden od udeleženih v fiktivnih računih ni bil oškodovan, niti si nobeden ni pridobil protipravnega premoženja. Več ni želel izjavljati.
Anton Grandovec
Tudi direktor Dušan Mes podpisal pravilnik
Ob dejstvu, da so dobavitelji železnicam izstavljali fiktivne račune, kot kaže pa je državna družba počela isto do dobaviteljev, razkrivamo, da generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in vsi direktorji odvisnih družb morajo vedeti za vse pogodbe in račune v višini od 10.000 evrov naprej, ki jih matična družba Slovenske železnice ali njene odvisne družbe sklepajo z dobavitelji oziroma podizvajalci.
To je Pravilnik o nabavi v skupini Slovenske železnice, ki ga je leta 2019 izdelala Bernarda Babić (leta 2019 pomočnica generalnega direktorja, trenutno pa članica nadzornega sveta odvisne družbe SŽ-ŽGP). Pregledala sta ga tudi Tomaž Kraškovic, tedanji član poslovodstva, in generalni direktor Dušan Mes. Narejen je bil po vzoru pravilnika Telekoma Slovenije.
Pravilnik velja za matično družbo SŽ in njene hčerinske družbe:
Skupina SŽ-Tovorni promet, d. o. o.
SŽ-Potniški promet, d. o. o.
SŽ-Infrastruktura, d. o. o.
SŽ-Vleka in tehnika, d. o. o.
Skupina SŽ-Železniško invalidsko podjetje, storitve
Skupina SŽ-Železniško gradbeno podjetje Ljubljana
Skupina Fersped
Prometni institut Ljubljana, d. o. o.
SŽ – Železniška tiskarna Ljubljana, d. d.
- člen Pravilnika določa pravila nabavnega procesa s temeljnim ciljem vzpostavitve gospodarne in učinkovite nabave, ki bo prispevala k večji učinkovitosti skupine Slovenske železnice in posamezne družbe v skupini. V nadaljevanju Pravilnika piše: »Odgovorna oseba naročnika je direktor obvladujoče ali/in odvisne družbe. – Komisija za nadzor nad stroški je telo, ki ugotavlja smotrnost posameznih nabav in njihovo skladnost s sprejetim letnim poslovnim načrtom. Sestavlja jo najmanj en član poslovodstva obvladujoče družbe ali njegov pooblaščenec.«
17. člen pa pravi, da so za vse družbe v 100 % neposredni ali posredni lasti obvladujoče družbe so za izdajo soglasja o zagotovitvi finančnih sredstev za izvedbo nabavnega postopka pristojni: direktor družbe naročnice do 50.000 evrov brez DDV, komisija za nadzor nad stroški za zahtevke nad 50.000 evrov brez DDV. Poslovodstvo obvladujoče družbe pa za zahtevke nad 50.000,00 EUR brez DDV.
Za družbe, ki niso v 100% neposredni ali posredni lasti obvladujoče družbe, pristojnosti določijo njihovi organi upravljanja, družbe pa te pristojnosti predstavijo v izvedbenih navodilih.
Vsaj en račun, s katerim je Fersped nabavljal storitev pri Grandovcu, pa je znašal več kot 50.000 € brez DDV. Torej bi ga v skladu s Pravilnikom morali obravnavati, četudi je šlo za fiktiven račun.
Za vsako naročilo mora v skladu s pravilnikom obstajati tudi pogodba, kar določa 29. člen:
- za nabave v vrednosti do vključno 10.000,00 EUR brez DDV se izda naročilnica, – za nabave v vrednosti nad 10.000,00 EUR brez DDV do vključno 50.000,00 EUR brez DDV se priporoča sklenitev pogodbe,
- za vse nabave v vrednosti nad 50.000,00 EUR brez DDV je obvezna sklenitev pogodbe oz. mora biti izdelan pisni dokument, ki ima vse bistvene sestavine pogodbe. Vse pogodbe in naročilnice naročnik obvezno evidentira v informacijskem sistemu.
To pomeni, da mora tudi za vsako storitev obstajati naročilo in pogodba. Nobenega računa v družbi ne morejo izdati, ne da bi ob tem preverili, ali je bila storitev opravljena. Za vsako naročilnico tako obstaja žig in vsaka naročilnica ali pogodba ima žig odobreno ali ne. To pomeni, da morajo generalni direktor in direktorji odvisnih družb v skladu s pravilnikom vsa plačila ustrezno obravnavati, evidentirati in odobriti na podlagi preverb opravljenih storitev. Gre za osnovni postulat poslovanja. Če na železnicah delajo v skladu z lastnimi pravnimi akti, morajo za vsako terjatev obstajati uradni dokumenti. Tudi za storitve, ki so jih v višini 156.000 evrov zaračunali Grandovcu. In s tem mora biti seznanjen najmanj direktor odvisne družbe in komisija za nadzor nad stroški.
Kakšna je odgovornost nadzornikov?
Na železnicah v skladu s Pravilnikom obstaja t. i. komisija za nadzor nad stroški oziroma Komisijo za strateške investicije v višini nad 50.000 €. Ta komisija nadzira vse večje investicije v družbi. Sestavljajo jo: mag. Aleksander Nagode (predsednik) in člani Gabrijel Škof, Marko Babič in tudi Silvo Berdajs. To so torej ljudje, ki morajo biti seznanjeni z vsemi večjimi investicijami v firmi. To dejstvo pa potemtakem potrjuje navedbe naših virov, da »so vsi posli odobreni na ravni vodstva SŽ.«
Ob tem se vprašamo, kaj dela nadzorni svet SŽ? Namesto da bi ob zaznambi goljufij takoj sklicali izredno sejo in protestno odstopili, skrivajo glavo v pesek. Kot nadzorniki imajo dostop do vse dokumentacije. Po podatkih, ki smo jih objavili glede izplačevanja fiktivnih storitev, bi morali terjati odgovornost celotne uprave železnic na čelu z Dušanom Mesom. Prva seja je po informacijah znotraj železnic predvidena šele konec maja. Po zakonodaji, ki ureja to področje, so nadzorniki sokrivi in odškodninsko odgovorni v primeru nezakonitih ravnanj v družbi.
Nadzorni svet Slovenskih železnic ima devet članov.
• Gabrijel Škof, predsednik, član NS od 27. 8. 2020
• Hilda Pipan, namestnica predsednika, članica NS od 15. 2. 2023
• Melita Malgaj, članica, članica NS od 12. 6. 2020
• mag. Aleksander Nagode, član, član NS od 13. 9. 2023
• Marko Babič, član, član NS od 15. 2. 2023
• Vinko Filipič, član, član NS od 15. 2. 2023
• Silvo Berdajs, član, član NS od 13. 9. 2023
• Zlatko Ratej, član, član NS od 13. 9. 2023
• Jože Pavšek, član, član NS od 13. 9. 2023
»Ne poznam vas in o teh zadevah po telefonu ne bom ničesar komentiral. Nadzorni svet ve za zadevo in dela stvari, ki jih je dolžan delati,« se je na naše vprašanje o fiktivnih pogodbah odzval prvi nadzornik Gabrijel Škof. Ko ga vprašamo, kaj konkretno delajo v nadzornem svetu in ali delajo z vednostjo, da kot člani nadzornega sveta odgovarjajo za svoje odločitve, se Škof ni več želel pogovarjati. Želel je, da vsa vprašanja pošljemo po elektronski pošti, vendar pa nam svojega naslova ni želel zaupati. To pomeni, da gredo vsa novinarska vprašanja skozi roke vodstva železnic, od koder v zadnjih mesecih prejemamo nepopolne, zavajajoče in izmikajoče se piarovske odgovore z banaliziranjem vsebine, o kateri sprašujemo. Sprašujemo pa veliko.
Poklicali smo tudi Silva Berdajsa, dolgoletnega generalnega sekretarja sindikata strojevodij, ki velja za najvplivnejšega človeka na železnicah in tesno povezanega z direktorjem Mesom. Državne železnice so sindikatu strojevodij v zadnjih štirih letih nakazale slabih 100 tisočakov. Podatki iz Erarja razkrivajo pretakanje denarja na račun sindikata tudi iz drugih hčerinskih družb: med letoma 2014-2018 jim je tako na račun kapnilo več kot 2,6 milijona evrov. Največ, 2,16 milijona iz hčerinske družbe SŽ Vleka in tehnika, iz katere prihaja Berdajs.
Berdajs nadzira Dušana Mesa v matični družbi SŽ. Kot nadzornika smo ga želeli vprašati, ali je vedel za fiktivne račune, ki jih je železnicam izstavljal Anton Grandovec in drugi podizvajalci. »Sam ne vem za noben fiktiven račun, ki jih je odkril generalni direktor. Se pa strinjam s tem, da se ugotovi, kdo je naredil napake. Sem za to, da se vsi postopki speljejo in ugotovi dejansko stanje, pa da se take zgodbe preprečijo.« Berdajs pa nam je zagotovil: »Na komisiji teh fiktivnih računov nismo obravnavali.«
Klicali smo tudi nekdanjega finančnika, mag. Tomaža Kraškovica, ki nam je zagotovil, da »v tej zgodbi nimam nič, nisem bil seznanjen, nobenega papirja nisem videl.« Potem se je poslovil. Na železnicah prav Kraškovica, ki je bil 10 let član poslovodstva, zdaj obtožujejo, da je bil kot finančni direktor odgovoren za fiktivne račune. Če kdo drug ne, je prav Kraškovic moral vedeti, kaj je podpisal leta 2019, ko je skupaj z Mesom sprejemal že omenjeni Pravilnik o nabavi v skupini SŽ!
Ali je res možno v sistemu, ki obvladuje toliko družb, da ne bi imeli nadzora, glede na to, da imajo prav za preprečitev malverzacij interni pravilnik in celo komisijo za nadzor investicij. Še Dušan Mes nam je osebno večkrat pojasnjeval in risal grafe, kako poteka nadzor nad finančnimi tokovi v družbi.
Fiktivni računi v odvisni družbi Fersped
Dean Peršić, nekdanji direktor Ferpseda, ki je izstavljal in prejemal fiktivne račune, zaradi česar se je moral posloviti, se na naše klice ni oglasil. Fersped je vodil še do začetka marca in bil tudi podpisnik dokumentov, čeprav je zgodba s fiktivnimi računi zaokrožila že novembra lani! Peršić je Mesov tesen prijatelj iz njegove »primorske naveze«, s katerim skupaj igrata nogomet. Mes je od Peršića tudi odkupil koprsko špeditersko podjetje VV Log, ki ga Slovenske železnice dejansko niso potrebovale, saj Fersped opravlja skoraj identične storitve. Tako še danes nobenemu ni jasno, zakaj je prišlo do tega nakupa, razen iz prijateljskih vzgibov. VV Log so železnice kupile za veliko denarja. O smiselnosti nakupa so se leta 2017 spraševali tudi v Financah. Železnice so zanj plačale slabe 3 milijone evrov.
Večkrat smo klicali Deana Peršića. Želeli smo ga vprašati, ali so se izstavljali fiktivni računi in posledično izplačila v Ferspedu, kjer je bil direktor, v vednosti generalnega direktorja Dušana Mesa. Za Deana Peršiča naši viri s SŽ pravijo, da dela po nareku Mesa, dobesedno pa, »da je njegov hlapec. Za njega bi šel tudi v zapor. Peršić ni podpisal nobenega papirja, če mu Mes tega ni dovolil. Noben posel ne gre mimo Mesa, Mes je vedel vse,« še dodajajo ljudje iz njegove bližine. Ker se Peršić ni oglasil, teh navedb nismo mogli potrditi.
Dejstvo je, da je Dušan Mes eden najpomembnejših direktorjev v državi, ki odloča tudi o vseh največjih gradbenih poslih na železnicah. Nemogoče je, da se na železnicah kaj zgodi mimo njegove vednosti. Ne samo v politiki, o čemer smo pisali, ima vpliv tudi v medijih. Dušana Mesa smo tudi tokrat poklicali, čeprav je ob našem sinočnjem članku, v katerem smo z njim večkrat korektno govorili in upoštevali tudi vse popravke v izjavi, ki jo je podal, nenavadno hitro nastal v drugem mediju nadzorovan zapis o goljufanju s fiktivnimi računi. Zgodbo so v drugem mediju zapeljali v smer, ki bolj ustreza vodilnim na železnicam in tudi direktorju Mesu. Tako je navedba, da so na železnicah kriminalisti, o čemer smo brali v drugih medijih, znana že od novembra, ko je zgodba s fiktivnimi računi med podjetjem Grandovec in Fersped postala javna. Policija pa je v tem tednu za naš medij odgovorila, da zadevo šele preverja. »Sumi storitve navedenih kaznivih dejanj doslej še niso bili potrjeni, vendar pa zbiranje obvestil in preverjanje razlogov še vedno poteka,« so nam odgovorili na PU Ljubljana.
Zamegljevanje odgovornosti
V naših člankih smo izpostavili vse strani in vse osumljene poskusa goljufije, tako Antona Grandovca kot Deana Peršića in tudi ključno vlogo Dušana Mesa pri poslih na železnici. To danes nadgrajujemo z objavo določil iz internega Pravilnika, ki ga mora dobro poznati tudi njegov podpisnik Dušan Mes in vsi direktorji. Mes na to, ali je vedel za vse sumljive račune v podjetju, odgovarja: »To je nabavni pravilnik in velja v nabavnih postopkih. Ostalo pa so prodajne pogodbe, za katere imajo direktorji odvisnih družb pooblastila.« A dejstvo je, da če je Grandovec Ferspedu izstavil račun za 3 milijone, bi tak račun morala obravnavati najmanj komisija, če ne direktor. Dušan Mes pojasni, da »tega računa ni, ne obstaja.« Da so pa v družbi izvedeli, »da okoli krožijo dokumenti s ponarejenimi podpisi slovenskih železnic.« Iz železnic pa na ta račun, kot pravi Mes, ni šel niti cent.
Mesa smo povprašali še za fiktivne račune v skupni višini 156.000 evrov, ki jih je Fersped izstavil Grandovcu in za katere smo iz virov na železnicah dobili potrditev, da so fiktivni, pa ne ve ničesar. Bo pa zadevo preveril v računovodstvu, je zagotovil. Vprašanja o tem, kakšne storitve so opravili za Grandovca, smo naslovili tudi na Fersped.
Vlada molči, SDH molči
Kaj počne zasebnik s svojim denarjem oziroma denarjem svojega podjetja, ni vprašanje v javnem interesu. V javnem interesu pa je, da izvemo, kako z denarjem iz proračuna ravna družba v 100-odstotni državni lasti. Zato smo vprašanje, kako komentirajo zadnje dogodke na SŽ glede izplačevanja fiktivnih računov in domnevnih provizij s sivega trga neposredno vodstvu železnic, smo zato naslovili tudi na Slovenski državni holding, ki je lastnik Slovenskih železnic.
Vprašali smo tudi tri najpomembnejše ministre v vladi, gospodarskega ministra Matjaža Hana, infrastrukturno ministrico Alenko Bratušek, ki ima v hčerinski družbi železnic SŽ Infrastruktura generalnega sekretarja svoje nekdanje stranke SAB Jerneja Pavliča, pod aktualno vlado državnega sekretarja pri Robertu Golobu, in finančnega ministra ter podpredsednika vlade Klemna Boštjančiča, ki je skupščina SDH in ima preko nadzornega sveta vse pristojnosti in odgovornosti do uprave Slovenskih železnic. Odgovorov nismo prejeli.
Čakamo torej, da se zadeve resno lotijo policija, tožilstvo in vse neodvisne institucije v državi. S tem zapisom tudi podajamo javno ovadbo za vse vpletene.
