Danšanja razkritja Tarče, da naj bi bilo na ljubljansko okrožno sodišče vložena zahteva za sodno preiskavo v zadevi Golob-Bobnar, v kateri se predsedniku vlade dr. Robertu Golobu očita domnevno vmešavanje v delo policije ni presenečenje in bi taki zahtevi morali ugoditi. To, da Robert Golob zahteva kadrovanje določenih oseb je postal vzorec te vlade, ki ga skozi dve leti ves čas ponavlja. Golobova vlada namreč sistematično zavrača profesionalne in neodvisne kandidate, ki jih predlaga predsednica republike Nataša Pirc Musar, kar kaže na zahtevo po popolnem kadrovskem nadzoru, politizaciji in pomankanju strokovnosti.
1. Sistematično zavračanje predsedničinih kandidatov
Predsednica republike je do sedaj v parlament predlagala več oseb z dolgoletnimi strokovnimi izkušnjami in kredibilnostjo, a so bili skoraj vsi zavrnjeni, omenjamo jih nekaj:
- Anton Rop, kandidat za guvernerja Banke Slovenije, je bil zavrnjen v DZ, čeprav gre za nekdanjega predsednika vlade in finančnega strokovnjaka z evropskimi izkušnjami.
- Ksenija Maver in Damjan Kozamernik, oba z dolgoletnimi karierami v finančnem sektorju, nista dobila podpore za funkcijo guvernerja Banke Slovenije.
- Dijana Možina Zupanc, kandidatka za varuhinjo človekovih pravic, prav tako ni prejela zadostne podpore.
- Katarina Bervar Sternad, pravnica z bogatimi izkušnjami na področju človekovih pravic, ena najvidejših bork na področju preprečevanja nasilja nad ženskami in v družini. Njene izkušnje in delo so ključni, da se je leta 2021 oblikovala Pravna mreža za varstvo demokracije, ki se odziva in prispeva k ubranitvi načel pravne države in demokratične delitve oblasti v Sloveniji
V Svobodi so bili denimo ob izjemenem življenjepisu Ksenije Maver žaljivi. Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič, ki mimogrede nima nobenih izkušenj iz tujine je za Maverjevo, ki je bila vodja odseka za mednarodne finančne institucije, delovala v Mednarodnem denarnem skladu in Svetovni banki, v času kandidature pa je bila zaposlena pri nemški razvojni agenciji GIZ, kot vodja projekta v Burkina Fasu in Ruandi po poročanju POP TV pojasnila, da so si v koaliciji zastavili “kriterije, katere so tiste veščine, ki bi naj jih imel guverner vendar je pri Maverjevi ” nekaj manjkalo”.
Sicer je bilo v vseh primerih jasno, da so imeli kandidati predvsem strokovne reference, a očitno je bilo tisto nekaj kar je manjkalo, da niso bili »njihovi«.
2. Profesionalnost proti politični lojalnosti
V jedru tega konflikta je seveda vprašanje profesionalnosti, ki ga je Robert Golob pred volitvami zagovarjal.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je večkrat poudarila, da pri imenovanjih izhaja iz strokovnih kompetenc, integritete in izkušenj. Vlada pa je s svojim ravnanjem pokazala, da jo zanima predvsem politična lojalnost. Kandidati, ki bi zagotavljali strokovno neodvisnost institucij, so bili blokirani. Vlada je pred interese države dala svoje.
Primer »Bobnar« je zato simptom tega pristopa: Ko je kot notranja ministrica vztrajala pri profesionalnosti policije in zavrnila politične posege, je izgubila zaupanje premierja in morala oditi. Danes, ko sodstvo obravnava očitke o političnem pritisku, dobivajo njene navedbe dodatno težo.
3. Gallupov eksperiment neuspel, politični nadzor prevladal
V začetku te vlade se je na spletni strani ameriške družbe Gallup, ki ponuja teste, s katerimi bi ljudje odkrili svoje potenciale pojavil intervju z Robertom Golobom v katerem je pripovedoval, kako je s pomočjo njihovih orodij bolje spoznal samega sebe, nato pa tudi svoje sodelavce. Kot je poročal Dnevnik ” je predsednik vlade postal učinkovitejši, izboljšala naj bi se komunikacija, na podlagi teh testov pa naj bi se posamezniki zavedli svojih vrlin, pa tudi »slepih točk«. Iz približno dvajsetminutnega pogovora je mogoče razumeti, da ima Golob med drugim močno razvit potencial, da iz drugih iztisne najboljše. Jih maksimizira. Tudi s pomočjo pozitivne miselnosti.” A dejanska praksa kaže prav nasprotno. Komunikacija Robertu Golobu peša, posamezniki in njihovi nadrejeni slepih točk ne prepoznavajo, vse kar velja pa je politična lojalnost. Gallupovi testi so tako postali le krinka, ki služi za ustvarjanje vtisa modernizacije, v resnici pa gre za najstarejšo obliko političnega nadzora nad institucijami.
4. Neodvisne institucije kot temelj demokracije
Demokratična družba potrebuje neodvisne institucije: KPK, Računsko sodišče, AVK, Centralno banko, varuha človekovih pravic, policijo, sodstvo…in ostale. Ta vlada si je uzrupirala tako policijo, vojsko, medije, ter določene institucije, kjer noče imenovati predlaganih kadrov predsednice države. Vlada z vsemi topovi napada KPK in Računsko sodišče, s čimer le potrjuje, da želi koncentracijo moči v rokah ene politične skupine. Takšno ravnanje razgrajuje temeljne varovalke pravne države, kjer naj bi institucije delovale v interesu državljanov, ne pa oblasti.
Primeri zavrnjenih kandidatov in primer Golob-Bobnar tvorijo jasno sliko: Vlada želi popoln nadzor. Ni dovolj, da ima kandidat reference, izkušnje, znanje. Bistvo je, da je »naš«. To pa je nevarno, saj pomeni razvrednotenje institucij in postopno spodkopavanje njihove neodvisnosti.
***************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
