Skoraj dva meseca je upokojeni Branko Lukačič živel v strahu, ali bo zaradi visoke globe, ki mu jo je zaradi pomoči na pol slepemu prijatelju predpisala finančna uprava, sploh preživel letošnjo zimo.
Čeprav za svojo pomoč ni ni prejel nobenega plačila, niti denarja niti drugega blaga, je država njegovo pomoč prepoznala kot delo na črno. Inšpektorji ga niso zalotili pri izvajanju dejavnosti, ne pri sprejemanju denarja ali drugačnega prejemanja uslug, njegova pomoč se ni ponavljala, niti ni bilo namere gospodarske koristi, s katero bi ogrozil socialno varnost zaposlenih ter slabil pokojninsko in zdravstveno blagajno. Kljub temu da ni bilo izpolnjenih osnovnih pogojev, da bi se lahko pomoč razlagala kot delo na črno, je Branko dobil 1000 evrov kazni, po zakonu sicer najnižjo možno, a za upokojence, ki prejama kar trikrat manjšo pokojnino, celo premoženje.
Kazen trikrat večja od pokojnine
»Dobil sem brezplačno pravno pomoč in se pritožil, saj nisem ničesar storil narobe. Pomagal sem prijatelju, ki čaka na operacijo oči. Ker ni mogel splezati na lestev, sem mu pobarval nekaj metrov napušča pri hiši. Pred dnevi so mi kazen spremenili v opomin,« je bil odločitve države vesel upokojenec, ki spada med najbolj revne predstavnike svoje generacije. Njegova pokojnina je med najnižjimi; vsega skupaj prejme 370 evrov. Po obveznem zdravstvenem prispevku in davku za dolgotrajno oskrbo, mu v denarnici ostane komaj 331 evrov. S tem denarjem mora preživeti sebe in soprogo Jelko, ki je pri 63 letih zaradi zdravstvenih težav nezaposljiva.
Vse foto: Mojimediji.si
»Potrjujemo navedbo zavezanca, da je na podlagi pritožbe zoper denarno globo prejel opomin. Finančna uprava RS je na podlagi pritožbe zavezanca preučila celotno situacijo in vse okoliščine primera. Ugotovili smo, da so ugotovitve naših sodelavcev s terena pravilne in da je storilec delal na črno, po novem pa smo upoštevali olajševalne okoliščine: prvič storjen tovrstni prekršek, da je do kršitve prišlo zaradi neznanja in nepoznavanja zakonodaje, storilec je bil namreč prepričan, da slabovidnemu prijatelju iz društva lahko vrne uslugo, delo je bilo opravljeno v majhnem obsegu (barvanje napušča), druge življenjske okoliščine,« so nam opustitev kazni potrdili na Fursu.
»Brez hčerk ne bi zmogla preživeti«
Zakonca iz Grabšincev, naselja v občini Sveti Jurij ob Ščavnici, prebivata v podeželski občini, kjer je naravno bogastvo prst in se po večini kmečko prebivalstvo preživlja ali si družinski proračun krpa s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom ali sadjarstvom. Na tem koncu Slovenije ljudje še znajo stopiti skupaj ob delu, ki ga na kmetih nikoli ne zmanjka. Še posebej ob kmečkih praznovanjih, ko se obira brajde ali pripravlja sadje za mošt, vsak par pridnih rok šteje. Tudi Brankova pomoč je med sosedi cenjena in, kar se tiče zakonodaje, tudi dovoljena. Tudi v teh dneh, ko smo se pogovarjali z njim, je bil za krmilom svojega traktorja in pomagal sosedom pri kmečkih opravilih.
Žena Jelka pa je iz skromnega vrta ob domači hiši pobrala še zadnje jesenske pridelke. Kmetije nimata, saj nekaj deset arov zemlje okoli skromne hiše komaj zadošča za kakšen zajčnik ali kokošnjak. Zato pa pomagata sosedom, ki jima podarijo kakšen zabojček krompirja za čez zimo. Občasno prejmeta pomoč socialne ustanove, ki jih oskrbi z ostanki zelenjave, kruha ali mesa pred iztekom roka.
»Tudi brez hčerk ne bi zmogla preživeti,« je odkrit Branko. Pred jesenjo so staršema priskrbele ozimnico. Lukačičevima po plačilu položnic, ki vsak mesec nanesejo najmanj 250 evrov, ostane nekaj desetakov za hrano. Osnovna živila enkrat mesečno nabavita pri najcenejšem trgovcu. Vsak izlet v trgovino je zanju, pove Branko, podoben počitnicam. Še posebej zdaj, ko se hrana draži iz meseca v mesec. Oddiha ne poznata, saj si ga ne moreta privoščiti. Zbirata denar za nabavo drv pred zimo.
Prag tveganja v Sloveniji znaša 981 evrov. Lukačič pove, da mu država pri izračunu pokojnine »ni priznala 18 let kmečkega zavarovanja«. Čaka, da bo lahko vložil zahtevek za priznanje teh vplačanih let. »Če bo uspelo, se bo pokojnina vsaj malo popravila.« Tudi soproga Jelka ne prejema pokojnine. H kruhu je spravila tri otroke. Potem je nekaj časa delala na občini in preko javnih del, ampak ima premalo let delovne dobe. Prejema varstveni dodatek okoli 120 evrov.
Letos se je par razveselil enkratne socialne pomoči 350 evrov, Branko pa je denar namenil za nova očala. »Imam dvojno dioptrijo in moram imeti posebna stekla. Pri nas bi me taka očala stala 800 evrov, v Avstriji pa so bila manj kot 300.«
Družinski proračun bi jima popravila tudi božičnica, ki pa zaradi napovedanega referenduma in posledičnih groženj ministra Luke Mesca še visi v zraku (o tem več tukaj).
Prostovoljna pomoč v pravilniku
Upokojenec Branko kljub trpki izkušnjih izpred nekaj mesecev, ko so ga pri prijatelju v sosednji vasi po naključju ali ne odkrili nadzorniki mobilne enote Fursa in ga zaradi pomoči slabovidnemu upokojencu v stiski oglobili, ni izgubil občutka za solidarnost. Predseduje lokalnemu strelskemu društvu, kjer imajo celo v pravilniku zapisano, da si lahko člani med seboj prostovoljno pomagajo.
Njegova zgodba je pred meseci hitro zaokrožila po družbenem omrežju in medijih. Ljudje so se glasno spraševali o togosti birokratskega aparata in neživljenjskih praksah finančne uprave. Čeprav na Fursu zanikajo, da bi nanje vplival pritisk javnosti, pa je zgodba odstrla vprašanja o zdravi kmečki logiki in tanki meji med sosedsko pomočjo in kaznivim delom na črno. Predvsem pa je pokazala na nedostojno socialno varnost in neugoden položaj starejših, ki živijo na socialnem robu ali pod njim in se z mizernimi pokojninami in novimi finančnimi obremenitvami države komaj prebijajo iz dneva v dan.
Ljudje se lahko hitro znajdejo v začaranem krogu: nizka pokojnina, nezadostni socialni dodatki, hkrati pa tveganje visokih glob, če želijo komu pomagati ali si z majhnim dodatnim delom vsaj malo izboljšati položaj. Ukrepi države pogosto ne razlikujejo med solidarnostjo in pridobitno dejavnostjo ter socialno najbolj ranljive potisnejo še globlje v stisko.
»Jaz sem se vedno držal pravil, ampak očitno to danes ni dovolj,« sklene upokojenec.
Furs: To je delo na črno
Na Fursu so nam pojasnili, da kaznovanje upokojenca Branka Lukačiča ni bil izjemen in nepravičen primer in da je v očeh države njegova pomoč prijatelju deklarirana kot delo na črno. Lukačič je opravljal gradbena dela v sosednjem kraju. Kazen so mu, kot so zapisali v odgovoru, omilili tudi zaradi socialnih okoliščin njegove družine. »Delo na črno je vsako delo brez prijave in plačila davkov ali prispevkov, prav tako pa je prepovedano zaposlovanje brez pogodbe in zavarovanja ter oglaševanje takšnega dela.«
Med primere sive ekonomije spada:
- Opravljanje storitev (pleskanje, zidanje, košnja trave za plačilo, varstvo otrok, čiščenje), ne da bi bil registriran za to dejavnost ali izdal račun.
- Delo za delodajalca brez pogodbe o zaposlitvi in brez prijave v zavarovanja.
- Občasno plačilo za pomoč (npr. plačana košnja, pomoč pri selitvi, montaža pohištva) brez prijave.
- Opravljanje dejavnosti, za katero je treba dovoljenje ali priglasitev, pa tega niste uredili (npr. dopolnilna dejavnost na kmetiji, popoldanski s. p.).
Izjeme
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1) pa določa nekaj izjem, kot so sosedska pomoč, prostovoljno in humanitarno delo ter osebno dopolnilno delo, ki je dovoljeno, če je prijavljeno in ne presega omejenih prihodkov. Kršitve se kaznujejo z visokimi globami in lahko povzročijo izgubo socialnih in pokojninskih pravic.
Kaj torej ni delo na črno?
- Sosedska pomoč – kadar si sosedje ali družinski člani pomagajo brez plačila in gre za občasno pomoč (npr. pomoč pri spravilu pridelka, varstvo otrok v družini, prevoz, pomoč pri hišnih opravilih). Če pa je pomoč redna ali proti plačilu (tudi ‘v naravi’ – npr. hrana, drva), lahko to že šteje kot delo na črno.
- Sorodstvena pomoč
- Prostovoljsko delo pri registriranih društvih ali nevladnih organizacijah.
- Pomoč na kmetijah, planinah ali skupnih pašnikih ob sezonskih konicah.
- Kratkotrajno delo
- Osebno dopolnilno delo – Pri osebnem dopolnilnem delu je poseben režim. Prihodki v posameznem polletju ne smejo presegati treh povprečnih mesečnih neto plač v RS iz preteklega leta. Posameznik mora poročati Fursu o teh prihodkih.
Davčni dolg že blizu milijarde
Več je bilo primerov, ko je državni finančni aparat odpisal milijonske dolgove ali so ti zaradi iskanja lukenj v zakonodaji preprosto zastarali. Medtem ko finančni bič udari preprostega človeka, pa se zdi, da premožnejšim slojem davčni inšpektorji ne morejo do živega. Po informacijah v medijih je tako absolutno zastaral davčni dolg rekorderja med fizičnimi osebami Zorna Trifunoviča v višini 10-11 mio €.
Leta 2024 so mediji poročali, da je FURS umikal hipoteke in plombe; del terjatev naj bi bil poplačan, del pa naj bi zastaral, zato Jure Janković ni več na seznamu davčnih dolžnikov. Sodišča pa so potrdila prisilke v podjetjih družine Janković, kar je pomenilo 95-odstotni odpis obveznosti – skupaj približno 29 mio € do različnih upnikov. Primerov, ki niso zaokrožili v javnosti, je še več (o tem smo pisali tukaj).
Seznam davčnih neplačnikov je dolg. V Letnem poročilu Fursa za leto 2024 piše, da je skupni davčni dolg (aktivni in pogojno izterljivi) na dan 31. 12. 2024 znašal 901.937.257 € in se je glede na stanje 31. 12. 2023 povišal za 60.128.463 € oz. za 7,1 %. Na dan 31. 12. 2024 je stanje aktivnega davčnega dolga znašalo 481.817.858 €, stanje pogojno izterljivega dolga pa 420.119.399 €.
Država je v devetih mesecih letošnjega leta pridelala za skoraj eno milijardo evrov primanjkljaja, v prihodnjem letu se bo znesek povečal na 2,1 milijarde evrov minusa. Pred vrati so obrambni izdatki v višini 2 milijardi evrov.
Pokojninsko in zdravstveno blagajno je z 1,6 milijarde evrov pred kolapsom rešil državni proračun.
RTV Slovenija je pred dnevi poročal, da zdravstveni blagajni v prihodnjem letu grozi 209 milijonov evrov primanjkljaja. Del primanjkljaja lahko zavod pokrije sam, za približno 150 milijonov evrov pa rešitve nima. Zato ostajata na mizi dve zasilni poti – proračunska podpora ali dvig obveznega zdravstvenega prispevka. V tem primeru to pomeni dvig iz 37 evrov na približno 48 evrov mesečno.
Teh novih 11 evrov obremenitev bi za Branka Lukačiča, pa tudi druge upokojence s socialnega dna, pomenilo še več odrekanja in poglabljanje revščine. Zaradi vse več izdatkov niti novi davki niso neizbežni.
Na eni strani milijonski dolgovi in odpisi, na drugi strani preprosti človek, ki se vsak dan bori za preživetje. Branka boli krivica, da je zaradi nesebične pomoči prijatelju doživel pogrom države. Kljub spremenjeni kazni v opomin ga boli, da država na plečih malega, preprostega človeka utrjuje svojo pravno držo in dokazuje svojo moč.
»Občasno se preživljam s priložnostnimi deli, a moram paziti, da ne presežem 80 ur. Grem kosit ali pomagat pospravljat, ne smem pa opravljati gradbenih del ali pleskanja. To bi bilo že delo na črno. Če bi šel delat samo za kruh, je to že prepovedano. Krasti pa očitno ni. A tega – krasti – me starši niso naučili,« zaključi Pomurec Branko, ki kljub vsemu ne obupa: »Preživeli bomo, nekako bomo.«
Delo na črno – kaj je dovoljeno in kaj ne (po ZPDZC-1)
| Kaj | Dovoljeno | Prepovedano | Opombe / Globe |
| Sosedska in sorodstvena pomoč | Da | Če je redna ali plačana (tudi v naravi) | Mora biti občasna in brezplačna |
| Prostovoljsko, humanitarno, karitativno delo | Da | – | Mora biti brez plačila |
| Pomoč na kmetiji, planini, skupnih pašnikih | Da (sezonsko, ob konicah) | Če se plačuje ali izvaja redno | Brezplačno, občasno |
| Osebno dopolnilno delo | Da (če prijavljeno) | Če presega dovoljene prihodke ali ni prijavljeno | Prijava pri AJPES, poročanje FURS-u; omejitev do 3 povprečne neto plače na polletje |
| Kratkotrajno delo | Da (pod posebnimi pogoji) | Če so pogoji prekoračeni | Največ 40 ur/mesec, brez plače, samo za gospodinjstvo |
| Delo za plačilo brez prijave | – | Delo na črno | Posameznik: 1.000–5.000 €; podjetja: do 26.000 € |
| Zaposlovanje brez pogodbe in zavarovanja | – | Zaposlovanje na črno | Podjetje: 2.600–15.600 €; odgovorna oseba: 420–1.600 € |
| Oglaševanje dela, ki ni registrirano | – | Nedovoljeno oglaševanje | Globe do 26.000 € |
Vir: Furs, Preiskovalno.si
