Slika: ChatGPT
Slovenski rekorder je med bolniško zaslužili 126 tisoč evrov. Primeri s terena, ki jih beležijo detektivi, razkrivajo, da se v poletnem času zlorabe drastično povečajo, zlasti pri dovoljenih izhodih v tujino in kratkotrajnem odpiranju bolniških ob koncih tedna. Nekateri zdravniki tudi med bolniško predpisujejo dopuste. Bolniške so marsikdaj tudi priročno orodje za dodatno, prikrito pridobitno dejavnost. Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za zdravje, zaradi vse pogostejših zlorab načrtujejo avtomatsko obveščanje delodajalca o ravnanju v času bolniškega staleža. Eden od možnih ukrepov pa je tudi uvedba omejitve trajanja bolniške odsotnosti.
Lažna bolniška: pet let staleža, pacient pa vozil kamion
Eden najbolj skrajnih primerov v karieri detektivke Barbare Kokalj (št. licence 199),ustanoviteljice Detektivske agencije Kokalj in detektivi, je bil delavec v državnem podjetju, ki je pet let preživel na bolniški z visokim nadomestilom. Ob tem pa je vodi lastno podjetje z dvema tovornjakoma in zaposlenimi. Osebno zdravnico je obiskoval na berglah, medtem pa je aktivno gradil in obnavljal objekte po Ljubljani in okolici.
Za lažno bolniško je pred dvema letoma zaprosila tudi pacientka iz Mariboru. Naročila jo je kar preko spletnega portala, ker da je preslabotna za obisk zdravstvenega doma. Zdravnica se je osebno angažirala in poskušala pacientko priklicati po telefonu, a se ta ni oglašala. Ker se je ustrašila za njeno življenje, je aktivirala urgentne službe – reševalce, policijo in gasilce. Reševalci so morali vlomiti v pacientkin dom, ki pa je bil prazen. Čez nekaj dni je bilo skrivnostno izginotje pojasnjeno – pacientka je z mamo uživala na morju. To pa še ni vse: ob vrnitvi je želela urediti bolniški stalež, ki pa ga seveda ni dobila. Kazenskih sankcij ni bilo, saj zakonodaja ne predvideva kazni, če zdravnik stalež pravočasno zavrne.
Vikend bolniške za podaljšane počitnice
Delavka je zaradi bolezni 25. 7. ostala doma. Delavka zdravnika ni obiskala, ampak je bolniško najavila samo preko zdravstvenega portala. Prvi pregled je imela 29. 7. Zdravnik ji je napisal bolniško s sproščanjem in aktivnostmi ter dovolil odhode v Bosno in Hercegovino.
Še en primer aktivne bolniške z dopustom na Hrvaškem:
Delavec je v petek predčasno odšel iz službe, ker da se slabo počuti. Ko ga je popoldne doma obiskal detektiv, se je izgovoril, da bo bolniško odprl šele v ponedeljek. Detektivka Barbara Kokalj se ne more načuditi, kako lahko delavec za tri dni vnaprej ve, da bo bolan! Delavec je v ponedeljek res dobil odprt bolniški stalež – do nadaljnjega. Vmes mu je za deset dni odobril izhod v tujino.
Pediatri v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor pa so v tem šolskem letu prekrižali načrte staršem, ki so najavljali nego za svoje domnevno bolne otroke – predvsem ob petkih – brez pregleda pri pediatru. Zaradi skokovitega porasta kratkotrajnih bolniških staležev so pediatri sklenili, da brez pregleda otroka v ambulanti isti ali naslednji dan staršem ne bodo več omogočali koriščenja bolniškega staleža za nego otroka. Ambulante so že v mesecu dni opazile upad števila zahtev.
Po terapije na Balkan
Delavci, ki imajo družine v Bosni in Hercegovini, za vikend pogosto odpotujejo domov. Tipični so vikend paketi, ko zbolijo v četrtek in se na delo vrnejo v ponedeljek, razlaga detektivka Barbara Kokalj, ki ji poleti dela ne zmanjka, saj jo delodajalci najemajo za sledenje zaposlenih na bolniškem staležu zaradi sumov zlorab. Zaposleni pogosto potujejo v Bosno in Hercegovino s pretvezo, da grejo tja na terapijo ali da bo zanje med boleznijo skrbela družina“, saj v Sloveniji nimajo nikogar. Zgodi se, da nikoli ne prinesejo potrdil o opravljenih pregledih, delodajalci pa ostanejo brez učinkovitega mehanizma preverjanja. »Največji problem je, da jih zdravniki niti ne pregledajo, ampak jim kar dovolijo izhode v tujino.«
Tak je tudi primer zaposlene, ki naj bi se poškodovala in se je po odprtju bolniške odpravila k mami v BiH, ker naj v Sloveniji ne bi imela bližnjih – detektivi pa so ugotovili, da v Sloveniji živi s partnerjem. Delavka je tudi prenehala komunicirati z delodajalcem, ki krije stroške njene odsotnosti.
»Pred časom sem obravnavala tudi primer delavke, ki je želela bolniški stalež za pregled v Bosni. Zdravnik ji je odgovoril, da ji ga bo odprl samo za dan pregleda in bo zato tudi priložila potrebna dokazila. No, delavka je med vikendom vseeno odpotovala v Bosno in v ponedeljek zdravniku javila, da zaključuje bolniško,« pripoveduje detektivka Kokalj.
Porodniški dopust in delo na črno
Posebno poglavje zlorab se odpira pri prenosu porodniškega dopusta z matere na očeta. Detektivka naniza primer iz gradbenega podjetja: brezposelna žena se je odpovedala porodniškemu dopustu na račun svojega moža. Ta je med prejemanjem nadomestila opravljal še plačano delo na črno ali preko popoldanskega s. p. Čeprav je detektivom dejanje uspelo dokumentirati s fotografijami, je zdravstvena zavarovalnica sklenila, da »ni dokazov, da je za delo prejel plačilo – da torej ne gre za izkoriščanje pravice, ampak za neprimeren način koriščenja porodniškega dopusta«. Domnevne zlorabe niti niso v pristojnosti ZZZS, saj porodniški dopust ni pravica iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Popoldanski s. p. v času porodniške pa je sicer dovoljen, če delo nima elementov delovnega razmerja.
Bolniške za nazaj
Zakon zdravnikom omogoča, da bolniško odprejo do tri dni za nazaj – to je praksa, ki se po izkušnjah detektivov pogosto uporablja. Po epidemiji covida-19, ko osebnih pregledov skoraj ni bilo, je to postalo ustaljeno pravilo. Najpogostejša hitro odobrena diagnoza so trebušne težave – dovolj nejasne, da ne zahtevajo posebnih preiskav, a hkrati popolna izgovor za nekaj dni odsotnosti, pripoveduje detektivka Kokalj.
Ohlapne bolniške pa so najpogostejše pri psihičnih diagnozah, »kjer je bolniku dovoljeno vse – gibanje brez omejitev, potovanja v tujino, celo odhodi na dopust. Detektivi ugotavljamo, da zdravniki razloge za stalež pogosto zapišejo brez osebnega pregleda pacienta, zgolj na podlagi klica, mejla ali naročila prek spletnega portala.«
Anomalija v sistemu ali oviranje?
ZDR-1 delavcu zagotavlja pravico do bolniške odsotnosti, a mu nalaga tudi obveznost spoštovanja zdravniških navodil (bolniškega reda). Veliko težavo imajo detektivi predvsem z nekaterimi zasebnimi zdravstvenimi zavodi, ki jih omejujejo pri pridobivanju teh navodil. Tako ravnanje nekaterih zdravstvenih delavcev se detektivom zdi nedopustno, saj Zakon o detektivski dejavnosti v drugem odstavku 36. člena določa, da ima detektiv v okviru pooblastila naročnika za izvedbo nadzora zaradi ugotavljanja zlorabe pravice do zadržanosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe pravico pridobiti navodilo o ravnanju osebe pod nadzorom v času zadržanosti od dela.
»Ko smo med kontrolo bolniškega staleža od delavca, ki je v petek zapustil delovno mesto zaradi slabega počutja, izvedeli, da sploh še ni v bolniškem staležu, saj zdravnika še ni obiskal, bo pa v bolniškem staležu od ponedeljka naprej, se nam je zdela praksa delavca nenavadna. Predvsem to, da nekdo za tri dni vnaprej ve, da bo v bolniškem staležu! Njegovega osebnega zdravnika iz zasebnega Studia R smo zaprosili za izdajo navodil za zdravljenje. S strani osebnega zdravnika sem prejela odgovor, da mi bodo navodila izdali, če plačam 50 evrov.«
Detektivov v ordinaciji ne želijo sprejeti, »vsa vprašanja jim moramo posredovati preko email naslova, s čimer pa si pridobijo tudi določen čas, da lahko na primer kontaktirajo svoje paciente ter jih opozorijo, da so se pri njih oglasili detektivi in na ta način skupaj dogovorijo navodila za zdravljenje.« Detektivka Barbara Kokalj še poroča, da jim zlasti zasebniki onemogočajo osebne stike z zdravniki delavcev, da je edina komunikacija preko e-pošte, kar zdravnikom omogoča čas, da obvestijo pacienta in z njim uskladijo navodila o ravnanju med bolniškim staležem. V praksi, še razlaga detektivka, so navodila zdravnikov pogosto nejasna ali se vnesejo z zamudo, potem ko sumijo, da bi lahko delodajalec pri njih preverjal bolniški stalež. Takih primerov je, ugotavljajo tudi ostali detektivi, veliko.
»Navodilo zdravnika je ključno za detektiva in delodajalca, saj vpliva na pridobivanje informacij in nadaljnje postopke, zato je pomembno, da ga detektiv prejme takoj. Večina zdravnikov rok spoštuje,« pravi Tina Kramberger, predsednica Detektivske zbornice RS. »Pridobivanje informacij o zlorabah bolniške odsotnosti je ena najpogostejših in najpomembnejših nalog detektivov.« Detektiv se pri pridobivanju navodila le ne sme seznaniti z drugimi podatki zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo na osebo pod nadzorom, mora pa pridobiti podatke o »gibanju« delavca med bolniško.
Za pojasnila glede oviranja detektivov in zaračunavanja dokumentacije smo poslali vprašanja v Zavod Zdravje, ki ga lastniško obvladuje Marko Bitenc iz Kirurgije Bitenc, največji zasebnik v slovenskem zdravstvu, tam pa je že za časa ministrovanja delal in dela še zdaj nekdanji zdravstveni minister Danijel Bešič Loredan. Za izdajo navodil zaračunavajo 20 evrov. Odgovorov, zakaj, nismo prejeli.
V Studiu R, ki ima več kot 18.000 pacientov, trenutno pa vodijo približno 820 aktivnih bolniških staležev, pa pojasnjujejo, da komunikacijo z detektivi vodijo izključno elektronsko, kar je v skladu s sodobno prakso, in da »Zakon o detektivski dejavnosti ne določa brezplačnega posredovanja podatkov (kot npr. to izrecno določajo drugi zakoni). Zato storitev skladno s cenikom zaračunamo kot vsako zdravniško potrdilo.« Dodali so še, da njihovi zdravniki ne bodo namenjali časa, ki ga plačuje ZZZS za zdravstveno oskrbo, komercialnim podvigom detektivov. »Agresivno vedenje detektivov nas ne bo nikoli prepričalo, da bi prekršili zakon in jim pomagali pri njihovih komercialnih podvigih. Ali da bi čas, ki ga davkoplačevalci preko ZZZS plačujejo za zdravstveno oskrbo, namenjali detektivom pri izmenjavi podatkov oziroma njihovemu vsiljivemu pridobivanju podatkov.« V Studiu R so nam odgovorili žaljivo in s podtikanjem neresnice. Sporočilo je bilo odposlano brez osebnega podpisa in z insinuacijo, da članek objavljamo z namenom blatenja. Za tovrstne resne obtožbe pa bi pričakovali vsaj, da bi se odgovorni podpisali z imenom in priimkom. Poudarjamo, da je dolžnost novinarja, da preveri pridobljene informacije od vseh akterjev, kar smo tudi storili, čeprav so lahko vprašanja za koga tudi neprijetna.
Studio R je nedolgo nazaj buril duhove. Civilnodružbena iniciativa Glas ljudstva je zasebnemu zdravstvenemu zavodu očitala, da so se mu prihodki nenavadno povečali (po podatkih EBONITETE.SI so prihodki od leta 2022 narasli z 1,5 mio. € na slabih 3, 5 mio. € v letu 2024) zaradi sprememb vladnih predpisov in pomoči sindikata zdravnikov družinske medicine, ki je med zdravniki oglaševal zaposlitev v podjetju. Opozorili so, da nekateri timi večkratno presegajo državni normativ pacientov, kar lahko pomeni obvoz pravil, saj pri delu pomagajo zdravniki brez lastnih opredeljenih pacientov. Primer Studia R pa so navedli kot dokaz, da koncesijski sistem omogoča privatizacijo in izčrpavanje javnega zdravstva. Dvajsetodstotni lastnik Studia R je nekdanji državni sekretar Gorazd Perenič, v preteklosti znan po številnih (spolnih) aferah.
Ministrstvo za notranje zadeve ob tem, da se ne opredeljuje do konkretnih postopkov, da pa ima po 36. členu ZDD-2 detektiv pri nadzoru zlorab bolniške »pravico pridobiti od osebnega zdravnika navodila o ravnanju osebe pod nadzorom, brez vpogleda v drugo zdravstveno dokumentacijo. Zdravnik mora navodila posredovati v treh delovnih dneh na podlagi pisne zahteve detektiva in priloženega pooblastila naročnika. Zakon tudi ne določa, da bi bila ta navodila plačljiva. Kratek rok pa je ključen za pravočasno in učinkovito izvedbo nadzora ter preprečuje zavlačevanje, ki bi lahko onemogočilo preiskavo.« Ministrstvo bo na podlagi naših vprašanj in v sodelovanju z Detektivsko zbornico preučilo, če gre pri zaračunavanju navodil zdravnikov za sistemski problem.
Z Ministrstva za zdravje pa so nam odgovorili še, da prav zaradi vse pogostejših zlorab »načrtujejo avtomatsko obveščanje delodajalca o ravnanju v času bolniškega staleža (počitek, gibanje ipd.)«. Eden od možnih ukrepov je tudi uvedba omejitve trajanja bolniške odsotnosti.
Omejevanje pravic detektivom in zavlačevanje s postopkom izdaje dokumentacije sproža tudi pomisleke o elastičnosti odpiranja bolniških staležev in tem, ali zdravniki na ta način prikrivajo svoje nestrokovno ravnanje s tem, da pacienta niti ne pogledajo, bolniško pa napišejo na zaupanje. Na Zdravniški zbornici Slovenije se do konkretnih vprašanj o domnevnih lažnih bolniških staležev in vprašljivih navodil ne opredeljujejo. Niti ne ne vodijo posebne evidence, v kateri bi bilo za vsako prijavo jasno specificirano, ali se nanaša prav na neupravičeno odpiranje bolniških staležev. Najstrožji ukrep – trajni odvzem licence – je za zdravnike izjemno redek in vezan zgolj na hude strokovne napake, ne pa neupravičeno odpiranje bolniške, so še poudarili.
Tuji zgledi
V Franciji je na primer za spopadanje s prevarami pri bolniških staležih uveden poseben varni obrazec za zdravniške napotnice (hologram, posebni materiali), obvezno uporabljen od julija 2025. Zavarovalnica je leta 2024 odkrila za približno 30–42 milijonov € prevar, pregledali so 230.000 primerov in tretjini odpravili nadomestilo. V Švici lahko delodajalec lahko zahteva zdravniško potrdilo že na prvi dan bolniške odsotnosti, v Italiji pa so lahko dokazi detektiva podlaga za takojšnjo odpoved delavcu zaradi kršitve delovnih obveznosti. Lažno prikazovanje bolezni ali predložitev ponarejenega zdravniškega potrdila se po nemškem kazenskem zakoniku lahko šteje za goljufijo, kar je kaznivo z denarno ali zaporno kaznijo.
Odprto okno za javne uslužbence
Preverjanje zaposlenega v času bolniški odsotnosti je pravica delodajalca. Prednost detektivskega nadzora je, da osebna zaznava, fotografije detektiva in celo objave na družbenih omrežjih veljajo kot verodostojen dokaz na sodišču.
Toda detektivi lahko nadzirajo zaposlene v javnem sektorju samo do 30 dni odsotnosti (v zasebnem pa tudi potem, če tako naroči delodajalec), potem preide nadzor na ZZZS, breme pade na državno blagajno. Zdravstvena zavarovalnica ima zaposlene laične kontrolorje, ki pa lahko delavca, ki je na bolniški, preverjajo samo na njegovem domačem naslovu. Ne pa tudi, ali opravlja delo na črno, potuje v tujino ali se ukvarja s pridobitno dejavnostjo. »Če oseba ne odpre vrat, se lahko izgovori, da je spala. Nadzora, ali je šla v tujino ali opravlja pridobitno dejavnost, ni. Tak delavce lahko po 30 dneh lahko dela, kar se mu zahoče. Zato je tudi največ zlorab, ko so delavci na odločbi ZZZS. Takrat so delavci bolj sproščeni, saj jih delodajalec ne more več nadzirati, a pozabljajo, da so še vedno v delovnem razmerju z njim.«
Največji poraženci so delodajalci, ki nosijo stroške prvih 30 dni odsotnosti, ter država, ki financira dolgotrajne in pogosto neupravičene odsotnosti. Trenutno najdaljša zadržanost od dela traja že 14 let, in sicer od 23. 6. 2011 dalje. Vmes je imel delavec tudi obdobja delnega bolniškega staleža – delo v skrajšanem delovnem času. Znesek izplačanih nadomestil iz zdravstvene blagajne pa za konkretno osebo do 30. junija letos znaša že 126.139,53 € bruto. ZZZS konkretnega primera ne pojasnjuje. So pa lani izvedli 4.859 laičnih nadzorov, pri čemer je bilo v 225 primerih ugotovljena kršitev. Kršitve so se nanašale predvsem na neupravičeno odsotnost od doma in opravljanje pridobitnega dela med bolniško odsotnostjo. Nadzori so ciljno usmerjeni, pogosto v skupine z največ kršitvami (npr. samozaposleni) ali na podlagi prijav o opravljanju pridobitnega dela (nadzori se izvajajo tudi ob sobotah). Pri nekaterih osebah je bil nadzor opravljen večkrat.
| Kategorija zavarovancev | Število nadzorov | Število kršitev | Delež kršitev (%) | Delež kršitev 2023 (%) | Sprememba (odstotne točke) |
| Samostojni zavezanci | — | — | 6,3 | 2,2 | +4,1 |
| Zaposleni (delavci) | — | — | 4,2 | 4,3 | -0,1 |
| Kmečki zavarovanci | — | — | 4,4 | 3,9 | +0,5 |
| Skupaj | 4.859 | 225 | 4,6 | — | — |
Vir: ZZZS
Bolniški staleži 2024
| Trajanje bolniške | Skupno število primerov | V breme delodajalcev | V breme ZZZS |
| Skupaj | 1.937.461 | 1.283.455 | 748.951 |
| Daljše od 45 dni | – | – | 32.576 |
| Daljše od 30 dni | – | – | 105.819 |
Tudi stroški nadomestil so eksplodirali: z 224,7 mio € (2013) na 638,8 mio € (2023).
| Leto | Izdatki ZZZS za nadomestila (€) |
| 2019 | 381,6 mio € |
| 2020 | 444,3 mio € |
| 2021 | 497,7 mio € |
| 2022 | 689,4 mio € |
| 2023 | 606,9 mio € |
| 2024 | 638,8 mio € |
Vir: ZZZS
Slovenija ima enega najvišjih deležev bolniških odsotnosti v EU in kot ena redkih držav ne omejuje njihove dolžine, kar ob pomanjkljivem nadzoru omogoča sistemske zlorabe. Letno se izgubi 18 milijonov delovnih dni. 56.000 ljudi je vsak dan na bolniški.
Visok absentizem zmanjšuje razpoložljiva sredstva za zdravstvene storitve, saj večji izdatki za bolniške odsotnosti pomenijo manj denarja za preventivo in zdravljenje. Absentizem pa ni le zdravstveni, temveč tudi gospodarski, socialno-ekonomski in širši družbeni problem, saj poleg zdravstvenega stanja zaposlenih izvira tudi iz delovnih, socialnih, kulturnih, ekonomskih, ekoloških in drugih dejavnikov. Dolgotrajne odsotnosti znižujejo produktivnost, povečujejo stroške nadomestil plač, reorganizacije dela in kadrovanja ter obremenjujejo prisotne zaposlene. Gospodarstvo si zato želi, da ZZZS prevzame nadomestila po 20 dneh in ne šele po 30.
Niso pa samo bolniške zlorabe vrh ledene gore, absentizem je tudi podaljševanje časa za malico, obiski trgovin, delo za svoj s. p. ali konkurenčno podjetje, zapravljanje časa na družbenih omrežjih in pogosti ter predolgi odmori za kajenje med delovnim časom.
