Razkrivamo, kaj se je kar neverjetnih pet let dogajalo na sodišču, ko je najbolj znani slovenski žvižgač Ivan Gale iskal pravico za obtožbe o podkupovanju.
Ivan Gale je namreč leta 2020 v oddaji Tarča razkril, kako so potekale nabave medicinske opreme na Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve. Po nastopu v oddaji Tarči pa so ga številni mediji, ki so bili blizu takratni vladi, začeli napadati.
Najhujši pa je bil očitek na Požareportu, da je prejel podkupnino. Gale se je zaradi neresničnih objav odločil za tožbo.
Številni mediji so poročali o tej tej zgodbi, vendar pa so nekateri pravilno povzemali Galeta, da gre za ponaredek.
Tudi Mladina je pravilno ocenila, da je šlo za ponaredek.
Blog filozofa Borisa Vezjaka s prav tako pravilno oceno.
Očitek o podkupnini
V članku, objavljenem 22. januarja 2021, je portal Požareport navajal, da naj bi Ivan Gale prejel podkupnino v višini 6.000 evrov. V članku je pisalo, da naj bi denar Galetu izročil slovaški državljan, njun sestanek pa naj bi se zgodil v Ljubljani, sredi aprila 2020. Kot domnevni dokaz za te trditve so bile objavljene fotografije več dokumentov, med njimi tudi fotografije elektronskih sporočil in fotografija listine, na kateri naj bi bilo zapisano, da je bilo Galetu izročenih 6.000 evrov gotovine.
Sporni elektronski dopis
Med objavljenimi dokumenti je bila fotografija elektronskega sporočila z zadevo »Package-sm«, ki naj bi bilo poslano 14. aprila 2020, ob 22.43, na Galetov službeni elektronski naslov ivan.gale@dbr.si.
V sporočilu je bilo zapisano, da je za naslednji večer načrtovana dostava »paketa« v Ljubljani ali njeni okolici ter da naj naslovnik, torej Gale, posreduje svojo telefonsko številko za dogovor o lokaciji.
Objavljena naj bi bila tudi odgovor s telefonsko številko ter fotografija elektronskega sporočila s 15. aprila 2020, v katerem naj bi Gale to komunikacijo posredoval takratnemu direktorju blagovnih rezerv Antonu Zakrajšku.
Poleg tega je bila objavljena tudi fotografija dokumenta z datumom 15. april 2020, v katerem je zapisano, da je bilo izročenih 6.000 evrov gotovine, pod besedilom pa naj bi bil njegov podpis kot potrditev prejema.
Zahteva za preverjanje e-maila
Gale je takoj po objavi članka zanikal, da bi prejel kakršnokoli podkupnino, in javno poudaril, da so dokumenti, objavljeni v članku, ponarejeni.
Ker je bil eden ključnih objavljenih dokazov prav domnevni e-mail z zelo natančno določenim časom, je Gale v svoji nekdanji službi želel preveriti, ali je takšno sporočilo sploh obstajalo v uradnem elektronskem sistemu Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve. Zato je 1. marca 2021 pri Zavodu vložil zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki. V zahtevi je prosil za informacijo, ali je 14. aprila 2020, ob 22.43, na njegov službeni elektronski naslov prispelo kakršnokoli elektronsko sporočilo. Zahtevo je utemeljil s pravico do dostopa do lastnih osebnih podatkov, ki jo posamezniku zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov (GDPR).
Zavrnitev zahteve in pritožba
A na njegovo presenečenje je Zavod za blagovne rezerve zahtevo 6. aprila 2021 zavrnil. Po mnenju Zavoda podatek o tem, ali je bilo določeno elektronsko sporočilo prejeto ali ne, ne predstavlja osebnega podatka v smislu zakonodaje o varstvu osebnih podatkov. Ker se Gale s takšno razlago ni strinjal, je vložil pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu.
Informacijski pooblaščenec je skoraj leto pozneje, februarja 2022, odločil, da je pritožba utemeljena. Presodil je, da je podatek o elektronski komunikaciji, ki se nanaša na določenega posameznika, osebni podatek. Posameznik ima zato pravico izvedeti, ali takšen podatek obstaja in ali se obdeluje.
Upravno sodišče potrdilo odločitev
A na Zavodu za blagovne rezerve so še zavlačevali. Z odločitvijo Informacijskega pooblaščenca se niso strinjal, sprožili so upravni spor pred Upravnim sodiščem.
Tudi ko se je zamenjala vlada, Ivan Gale ni mogel priti do informacij s svojega nekdanjega elektronskega naslova in svojega imena ni mogel oprati!
Sodišče je v postopku presojalo pravilnost odločitve informacijskega pooblaščenca in na koncu potrdilo njegovo stališče. Pojasnilo je, da je osebni podatek vsaka informacija, ki se nanaša na določljivo fizično osebo. “Ker je elektronski naslov povezan s konkretnim posameznikom, so tudi podatki o komunikaciji na ta naslov povezani z njegovo identiteto. To vključuje vsebino sporočil ter metapodatke, kot so podatki o tem, ali je bilo sporočilo poslano ali prejeto in ob katerem času.”
Sodišče je zato ugotovilo, da ima posameznik pravico zahtevati informacijo o tem, ali je bilo določeno elektronsko sporočilo poslano ali prejeto na njegov naslov. Zavod za blagovne rezerve tako ni uspel dokazati, da bi obstajali razlogi, zaradi katerih takšne informacije ne bi smeli razkriti, zato je sodišče njegovo tožbo zavrnilo in potrdilo odločbo Informacijskega pooblaščenca.
Odgovor po skoraj petih letih
Po odločitvi sodišča je Zavod za blagovne rezerve šele 18. februarja letos, torej po skoraj petih letih od prve Galetove zahteve, poslal uradni odgovor. V njem so navedli, da so preverili evidenco prejete elektronske pošte in da na službeni elektronski naslov ivan.gale@dbr.si, 14. aprila 2020, ob 22.43, ni bilo prejetega nobenega elektronskega sporočila.
Odgovor Zavoda je tako nesporno dokazal, da je bil ključen »dokaz« na portalu ponarejen.
Odškodninska tožba proti Bojanu Požarju
Poleg upravnega postopka glede dostopa do podatkov je Gale vložil tudi civilno tožbo proti izdajatelju portala Požareport in proti novinarju Bojanu Požarju. V tožbi zahteva odškodnino zaradi posega v čast, dobro ime in osebnostne pravice.
Gale navaja, da so bili v člankih objavljeni neresnični očitki, ki so ga prikazovali kot osebo, ki naj bi prejemala podkupnino ali ravnala nezakonito.
Okrožno sodišče v Ljubljani je 16. januarja 2024 v tem postopku izdalo vmesno sodbo. Presodilo je, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen, kar pomeni, da je sodišče ugotovilo obstoj odškodninske odgovornosti toženih strank, medtem ko o višini odškodnine še ni odločilo.
Poseg v pravico do časti in dobrega imena
Gale je za naš portal povedal, da je sodišče pri presoji upoštevalo ustavno varstvo svobode izražanja in svobode medijev ter pravico posameznika do varstva časti, dobrega imena in osebnega dostojanstva. Poudarilo je, da morajo novinarji pri objavljanju informacij ravnati s profesionalno skrbnostjo, zlasti kadar gre za hude očitke o kaznivih ali koruptivnih dejanjih. Po presoji sodišča v tem primeru ta standard ni bil izpolnjen. Objave so vsebovale konkretne trditve o dejstvih, ki so Galetu očitale koruptivno ravnanje, vendar novinar ni preveril verodostojnosti dokumentov in ni zagotovil zadostne dokazne podlage za takšne trditve.
Sodišče je zato ocenilo, da so objave posegle v njegovo pravico do časti in dobrega imena ter imele diskreditacijski učinek. Postopek je trenutno v pritožbeni fazi.
********************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike.Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
