»Bil naj bi najmanj ruski agent. In to na podlagi enega zapisa na facebooku,« je za Preiskovalno.si povedal novinar, publicist in dopisnik iz več tujih držav Uroš Lipušček, ki je zgrožen zaradi javne inkriminacije, ki jo je doživel s strani državne institucije Trivelis.
Njegov kritičen zapis o nabavi ameriških raket za ukrajinsko vojsko, ki ga je pred meseci objavil na zasebnem profilu na družbenem omrežju, je na radar vzel novoustanovljeni državni inštitut Trivelis in ga podrobno analiziral v luči tujega manipuliranja z informacijami.
»V mojem primeru so očitno opravili nekakšno »analizo«, pri kateri so me vzeli pod drobnogled predvsem zato, ker imam določen javni vpliv. Na družbenem omrežju Facebook moji zapisi mesečno dosegajo več kot milijon ogledov, kar pomeni, da imajo določen doseg in vpliv na javno razpravo. Prav zato imam občutek, da me želijo diskreditirati. Posebej zato, ker sem bil v nekaterih razpravah, zlasti glede povečevanja izdatkov za oboroževanje, precej kritičen. Večkrat sem opozoril, da Slovenija po mojem mnenju prehitro podlega pritiskom iz Evrope in Nata ter namenja velika sredstva za vojaško opremo – na primer za ameriške in nemške tanke – namesto da bi več sredstev usmerili v zdravstvo, izobraževanje in druge ključne družbene sisteme,« je za naš mediji povedal Lipušček.
Ruski agent na Facebooku?
Uroš Lipušček v zapisu iz 14. oktobra lani – dan po zasedanju Parlamentarne skupščine Nata v Ljubljani – zapiše, da je predsednik vlade Robert Golob na zasedanju Nata v Ljubljani napovedal možnost, da bi Slovenija za ukrajinsko vojsko kupovala ameriške rakete Patriot. Opozarja, da so takšne rakete zelo drage in da so njihove zaloge omejene, hkrati pa naj bi bila njihova učinkovitost vprašljiva. Po njegovem mnenju bi takšen nakup pomenil neposredno vpletanje Slovenije v vojno v Ukrajini, zato meni, da bi morala o tem odločati tudi javnost na referendumu. Kritičen je tudi do povečevanja obrambnih izdatkov v državah Nata, saj po njegovem to ogroža socialno državo in poglablja gospodarsko krizo v Evropi.

Ruski propagandni aparat v Sloveniji
Trivelis v študiji z naslovom Tuje manipuliranje z informacijami in vmešavanje v Sloveniji. pa je ugotovil, da je Facebook zapis Uroša Lipuščka postal osrednja točka širjenja proti-NATO, protidržavnih in proruskih narativov v slovenskem spletnem prostoru.
Ker se je objava hitro razširila – med drugim v 18 Facebook skupinah s potencialnim dosegom več kot 73.000 uporabnikov – inštitut to razlaga kot znak usklajene amplifikacije in tipičen primer operacij tujega manipuliranja z informacijami (FIMI). Po njihovi analizi naj bi objava združevala resnične in zavajajoče trditve ter ustvarjala narativ, da NATO in EU potiskata Evropo v vojno, slovenska vlada pa sledi tujim interesom.
Kritično se je do te študije takoj opredelila neodvisna raziskovalna institucija Mirovni inštitut. Ta ocenjuje, da študija Trivelisa ne dosega osnovnih raziskovalnih standardov, potrebnih za tako resne obtožbe o tujem vplivanju in propagandnih operacijah. Po njihovem mnenju metodologija ni jasno predstavljena, manjkajo primerjalni podatki, številni sklepi pa temeljijo na preskokih v interpretaciji.
Tudi Lipušček je, kot nam je povedal, direktorici inštituta Katji Geršak, ki je tudi soavtorica študije, poslal protestno pismo, o zadevi pa je obvestil tudi ministra za obrambo ter predsednika vlade. »Menim namreč, da morajo biti pri takšnih analizah in javnih dokumentih absolutno spoštovani strokovni in metodološki standardi. Če gre za poročilo, ki je namenjeno notranji uporabi, na primer za potrebe kontraobveščevalnih služb, je to ena stvar. Če pa tak dokument pride v javnost, mora biti pripravljen v skladu z najvišjimi profesionalnimi standardi, saj lahko sicer povzroči resno škodo posameznikom. Očitno se je na vladi nekaj premaknilo in so moj zapis iz analize zdaj odstranili, vendar menim, da bi morala odgovorna oseba zaradi takšnega ravnanja prevzeti odgovornost in odstopiti.«
Škoda njegovemu ugledu v javnosti pa je že bila narejena.

Če je bilo prvo poročilo res pripravljeno v skladu z ustreznimi strokovnimi in metodološkimi standardi, se upravičeno postavlja vprašanje, zakaj je bilo kasneje sploh potrebno pripraviti novo, spremenjeno različico.
O namenu ustanovitve
Kaj je pravzaprav osnovni namen ustanovitve inštituta Trivelis, ki ga je vlada dr. Roberta Goloba ustanovila slaba dva meseca pred volitvami?
Glede na medijsko odmevno študijo Trivelisa, ki je kompromitirala zapis upokojenca Uroša Lipuščka in ga predstavila kot eksemplaričen primer širjenja »dezinformacij iz Kremlja«, se postavlja več vprašanj o ciljih, metodologiji in vlogi tega inštituta.
Takole so 30. januarja zapisali na spletni strani gov.si: »Danes je bil ustanovljen Trivelis, inštitut za obrambo, varnost in odpornost. Inštitut je neodvisno strokovno in raziskovalno središče, namenjeno strateškemu razmisleku o sodobnih varnostnih izzivih na presečišču obrambe, varnosti in družbene odpornosti.«
Kot so nam dodatno odgovorili na vladi, je bil ustanovljen zato, ker je treba nujno izboljšati zavedanje o pomembnosti nacionalne varnosti in o pomembnosti razvoja odpornega nacionalnovarnostnega sistema.
Ogrožena svoboda javnega diskurza?
Čas ustanovitve inštituta tik pred volitvami sproža dvom, ali bi lahko bil inštitut uporabljen kot instrument interpretacije ali diskreditacije politično občutljivih javnih razprav, zlasti na področjih nacionalne varnosti, Nata in vojne v Ukrajini.
Gre za potencialni vpliv na svobodo javnega diskurza. In to vprašanje je posebej pomembno v času pred volitvami. Ko državna institucija analizira kritične objave posameznikov in jih interpretira kot del tujih propagandnih operacij.
Ob targetiranju bivšega novinarja, zdaj upokojenca, se ustvarja vtis političnega pritiska na kritične posameznike, kar se v času pred volitvami kaže še v primeru Repić ter pri brisanju komentarjev drugače mislečih in novinarjev pod spletnimi profili vlade in Roberta Goloba.
Kaj smo raziskali o inštitutu Trivelis
Ustanovitev inštituta Trivelis odpira več vprašanj o njegovi neodvisnosti, vlogi in nadzoru. Čeprav se predstavlja kot neodvisno strokovno mislišče, bo sredstva – približno 785.000 evrov – prejel od Ministrstva za obrambo, ki ga vodi vodja poslanske skupine Svoboda, minister Borut Sajovic, kar odpira dvome o njegovi dejanski avtonomiji.
Nejasno ostaja tudi:
- kdo je nadzorni organ,
- inštitut ni sistemsko umeščen,
- ni vidne parlamentarne nadzorstvene funkcije,
- ni jasno urejen dostop do občutljivih podatkov,
- vprašljiv je nadzor nad porabo sredstev,
- inštituta Trivelis ni niti v poslovnih registrih niti v Erarju.
Denar države še pred uradno ustanovitvijo
Trivelis oziroma program Nacionalno varnostno mislišče financira Ministrstvo za obrambo:
- leta 2025 zagotovljenih 250.000 evrov (izplačanih 218.220 evrov),
- leta 2026 predvidenih 535.625 evrov.

Ta sredstva so bila namenjena predvsem:
- organizaciji konferenc in okroglih miz po Sloveniji,
- produkciji videov, fotografij in komunikacijskih vsebin,
- ustanovitvi inštituta Trivelis (ime, grafična podoba, spletna stran),
- sodelovanju pri pripravi publikacije o slovenski obrambni industriji.
Neobičajno je, da je Trivelis dobil denar za delovanje v lanskem letu, ko formalno še sploh ni bil ustanovljen, pa je že organiziral dogodke! Državljane za delo brez urejene pravno-formalnega statusa preganja Furs, četudi za delo ne prejmejo plačila.
Obvodna organizacija za pranje denarja?
»To je precej jasen pokazatelj, da so ustanovili nekakšno obvodno organizacijo, ki bo služila širjenju določenih informacijskih tokov – bodisi proti drugače mislečim bodisi za druge namene. Vse to bi moralo Ministrstvo za obrambo z vsemi svojimi službami že izvajati v okviru svojega rednega dela. Zato res ne vidim razloga, zakaj bi morali davkoplačevalci nameniti približno 780 tisoč evrov za organizacijo, ki opravlja praktično identične naloge,« pravi Denis Čaleta, varnostni analitik in raziskovalec iz Instituta za korporativne varnostne študije, ki se že leta ukvarja z raziskavami in obsežnimi evropskimi študijami na področju nacionalne, kibernetske in korporativne varnosti.
»Sam kot strokovnjak s tega področja menim, da je organizacija, kot je trenutno zastavljena in organizirana – z dvema zaposlenima in z nejasnimi cilji – popolnoma nepotrebna in pomeni metanje davkoplačevalskega denarja skozi okno. Dejstvo je, da za to področje že obstajajo številni vzvodi. Ti obstajajo na obrambnem področju, ki je eden od segmentov, ki naj bi jih pokrival ta inštitut, pa tudi na področju notranjih zadev in odpornosti. Seveda obstajajo tudi ugibanja, da bi lahko šlo za nekakšen vzvod za preusmerjanje oziroma pranje denarja. Vemo namreč, da bo Slovenija – tudi zaradi pritiskov Nata – morala za obrambno področje nameniti bistveno več sredstev. V preteklosti smo že videli primere, kako so se sredstva z Ministrstva za obrambo prek raziskav in razvoja kanalizirala v določene strukture,« tako za Čaleta ostajajo cilji ministrstva in delovanje inštituta precej nejasni.

Izredno bogato financiranje
Financiranje kot problematično ocenjuje tudi obramboslovec in strokovnjak za varnost dr. Klemen Grošelj.
Sredstva na račun inštituta Trivelis se namreč z obrambnega ministrstva pretakajo preko posrednika CEP. Takšna struktura lahko daje vtis institucionalnega obvoda. Če naj bi šlo za samostojno institucijo, bi država lahko neposredno financirala inštitut.
Dr. Grošelj: »Če govorimo o približno 780 tisoč evrih letno in ima inštitut po informacijah le dva zaposlena, je to izredno bogato financiranje. Če bi imel inštitut dvajset zaposlenih, draga metodološka orodja, najem prostorov, obsežne terenske raziskave, bi se dalo razmišljati drugače. Tako pa se mi zdi pretirano. Prepričan sem, da bi bili moji nekdanji kolegi na FDV, na Obramboslovnem raziskovalnem centru, izjemno zadovoljni že s tretjino tega zneska, učinek pa bi bil lahko bistveno večji.«

Dve instituciji, enake naloge
Formalno je ustanovitelj Trivelisa Center za evropsko prihodnost (CEP) – organizacija, ki deluje na področju mednarodnih odnosov in razvojne politike, je bila ustanovljena pod Janševo vlado leta 2006. Ena glavnih nalog CEP pa je bila podpora državam JV Evrope v procesu približevanja Evropski uniji, kar je bila ena glavnih nalog slovenskega predsedovanja EU v prvi polovici leta 2008. Ima 20 zaposlenih. Lastniki CEP so po podatkih EBONITETE.SI Kabinet predsednika vlade, Milan Cvikl in Služba vlade RS za evropske zadeve. Subjekt tudi nima organa nadzora.

CEP organizira konference, okrogle mize in publikacije (to je njegova osnovna dejavnost). Trivelis naj bi delal zelo podobne stvari – strateške razprave, dogodke, analize.
Vprašanje je torej, ali Trivelis opravlja nove analitične in raziskovalne naloge, ali gre predvsem za preimenovanje oziroma institucionalno širitev dejavnosti, ki jih je CEP že izvajal.
Kot so nam odgovorili z MORS: »Trenutno Trivelis ne pripravlja analiz, ki bi neposredno vplivale na oblikovanje obrambne ali varnostne politike, obstaja pa možnost, da bi jih v prihodnosti pripravljal kot podporo politikam nacionalne varnosti.«
Na ministrstvu torej trdijo, da inštitut trenutno ne pripravlja analiz, ki bi neposredno vplivale na oblikovanje obrambne ali varnostne politike. Toda prav ena prvih in medijsko najbolj izpostavljenih objav Trivelisa analizira konkreten zapis slovenskega novinarja in ga interpretira kot primer širjenja proruskih narativov. To odpira vprašanje, ali gre res zgolj za splošne analize informacijskega okolja ali pa za poseganje v domačo javno razpravo o občutljivih aktualnih temah.
Dostop do tajnih podatkov
Cilj Trivelisa je izvajati poglobljene analize na področju varnosti, obrambe in odpornosti. Takšne analize pa ni mogoče opravljati le na podlagi podatkov, ki jih zbirajo državne institucije. Zato se postavlja vprašanje, ali bo imel Trivelis dostop do informacij državnih organov ter kakšen bo obseg teh podatkov – tudi zaupnih.
»Skrbi me vprašanje: ali se temu inštitutu daje dostop, ki ga morda ne bi smel imeti. Inštitut sam ne more zbrati tajnih podatkov, lahko do njih le dobi dostop – zato mora biti zakonsko jasno opredeljeno, kakšna je njegova sistemska pozicija, pooblastila, varnostna preverjanja zaposlenih, ali lahko v raziskavah sodelujejo tujci in pod kakšnimi pogoji. To mora biti urejeno ravno zaradi varovalk in mehanizmov nadzora, da ne pride do nepooblaščenih odtokov podatkov,« je kritičen dr. Klemen Grošelj.
Še en državni institut brez nadzora
Ob vsem tem se postavi tudi vprašanje nadzora: kdo je nadzorni organ takega inštituta? Če bi inštitut sodeloval pri analizah ali oblikovanju politik na področju nacionalne varnosti, kdo nadzira njegovo delo in dostop do občutljivih podatkov.
Se lahko zgodi, da bi nastala paradržavna analitična struktura, ki deluje z javnim denarjem, vendar zunaj klasičnih mehanizmov nadzora, kot so parlamentarni odbori ali druge institucije, pristojne za nadzor varnostnih služb, se sprašujejo tudi drugi strokovnjaki za varnost, s katerimi smo o tem spregovorili: Bojazen je, če bila ustvarjena paradržavna služba, ki bo imela dostop do vseh za državo pomembnih varnostno-obrambnih podatkov, hkrati pa jo zaradi pravnega statusa (Inštitut) ne bo mogel nadzirati noben za to določen nadzorni organ (sodišče, KNOVS itd.).
»V sistemu nacionalne varnosti mora imeti vsak akter jasno določene pristojnosti in naloge, opredeljene z zakonom ali podzakonskimi akti. Zdaj pa ta inštitut visi nekje v zraku kot vzporedna struktura, ki se jo uporabi po potrebi, kar je v sistemu nacionalne varnosti nevzdržno. Ker smo parlamentarna demokracija, bi pričakoval, da je takšna struktura podrejena državnemu zboru oziroma da obstaja jasna povezava z odbori parlamenta – na primer z odborom za obrambo, zunanjo politiko ali notranje zadeve. Ta inštitut bi moral biti izmaknjen iz izvršilne oblasti, saj gre za nacionalno varnost, ki zadeva vse, ne glede na politično opredelitev. Zato bi moral imeti parlament nadzorstveno funkcijo,« meni dr. Klemen Grošelj.
Veliko vprašanj, veliko skrivnosti
Nenavadno je, da na spletni strani inštituta Trivelis ni jasno navedeno, kdo so njegovi ljudje in vodstvo, na spletni strani je malo vsebin. Na strani smo našteli osem člankov dveh različnih avtorjev in štiri poročila.
Med avtorji se največkrat pojavi ime vodje inštituta Katje Geršak.

Foto: CEP
Katja Geršak, geopolitična analitičarka. Iz razpoložljivih virov izhaja, da ima izkušnje kot strokovnjakinja za varnostne teme, hibridne grožnje in informacijsko okolje. Je direktorica in soustanoviteljica nevladne organizacije Regionalni dialog, ki se ukvarja s svetovanjem in usposabljanjem na področjih pravne države, boja proti korupciji in medijske svobode.
Študijo primera Uroša Lipuščka je napisala skupaj z ameriškim raziskovalcem Mattom Jacobsom. Jacobs je ameriški strokovnjak za strateške komunikacije, ki je pred tem delal v ameriškem State Departmentu, danes pa je vodja programov za mednarodne komunikacije v organizaciji Spirit of America. ki sodeluje z ameriškimi diplomati in vojsko pri projektih strateške komunikacije in podpore ameriškim zunanjepolitičnim ciljem.
Geršak je bila v preteklosti izvršna direktorica CEP. Še zdaj je na spletni strani CEP navedena med njihovimi sodelavci. Uradna zastopnica CEP je bila od 13. 12. 2018 do 25. 1. 2023.
Za vodjo Trivelisa je bila izbrana na javnem razpisu, ki ga je objavil prav Center za evropsko prihodnost. Tu se lahko pojavi več dilem: potencialni konflikt interesov, vprašanje neodvisnosti izbire in konkurenčnosti.
Na Katjo Geršak smo naslovili več vprašanj. Odgovorov nismo prejeli.
Vplivi iz ozadja?
V strokovni javnosti so zaokrožile tudi informacije, da je z ustanovitvijo inštituta lahko povezan dr. Damir Črnčec, strokovnjak za nacionalno varnost, politolog, nekdanji obveščevalec in politik. Bil je svetovalec predsednika vlade Marjana Šarca za nacionalno varnost, direktor Obveščevalno-varnostne službe (OVS) na Ministrstvu za obrambo, direktor SOVE in nacionalni koordinator za boj proti terorizmu. Črnčec je bil tudi državni sekretar pri Borutu Sajovicu na Ministrstvu za obrambo in njegov operativni sodelavec na področju varnostne in obrambne politike. Od lani je pomočnik predsednika uprave za korporativno varnost na SDH. Je idejni oče državnega Dovosa, t. i. obrambnega holdinga za vlaganja na področju obrambe, varnosti in odpornosti,
Črnčeca z Geršakovo sicer povezuje sodelovanje na Blejskem strateškem forumu, ki ga soorganizira CEP. Tam je Geršak v preteklosti moderirala, Črnčec je nastopal kot govorec.

BSF Avgust, 2023 / Gov.si
Lani spomladi sta sodelovala na Nacionalnem posvetu o krepitvi odpornosti RS.

Izsek iz revija Slovenksa vojska, marec 2025
Ali je kakor koli povezan z ustanovitvijo Trivelisa in osebno tudi s Katjo Geršak, smo vprašali tudi Damirja Črnčeca, vendar nam ni odgovoril.
Odgovor CEP
Magdalena Rakovec iz CEP nam je odgovorila, da je za delovanje Trivelis Inštituta MORS doslej namenil približno 218.000 evrov. Na inštitutu pa sta zaposlena dva sodelavca, pri posameznih analizah pa sodelujejo tudi domači in tuji strokovnjaki. Vodja inštituta Katja Geršak pa da nima dostopa do tajnih informacij.
Navaja še, da Trivelis poslovno ne sodeluje z Damirjem Črnčecem, sodelovanje na panelnih razpravah ali strokovnih dogodkih pa po njihovih besedah ne pomeni poslovne ali institucionalne povezave.
Pravila so jasna
Kot še pravijo varnostni strokovnjaki, obstoj inštituta sam po sebi ni problematičen. V številnih državah obstajajo think-tanki ali strokovna mislišča, ki analizirajo varnostna vprašanja in pripravljajo podlage za javno razpravo ali politične odločitve. Težava pa nastane, ko takšna institucija ni jasno umeščena v institucionalni okvir države in ko ni transparentno, kdo jo vodi, kdo jo financira ter po kakšnih metodoloških in strokovnih merilih deluje. Še posebej, če je inštitut financiran z javnim denarjem, mora biti njegovo delovanje podvrženo jasnim pravilom odgovornosti in nadzora.
Prav zato strokovnjaki opozarjajo, da bi morale organizacije, ki se ukvarjajo z analizo hibridnih groženj in nacionalne varnosti, imeti jasno sistemsko mesto in biti podvržene tudi parlamentarnemu nadzoru, kot to poznajo nekatere evropske države. Le tako je mogoče zagotoviti, da javno financirane analize res služijo javnemu interesu, ne pa parcialnim političnim interpretacijam.
*************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija

Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.



