Komu so v resnici namenjeni razpisi za sončne elektrarne? / Freepik
Državna družba Borzen je po nastavitvi nekdanje tesne sodelavke Roberta Goloba za direktorico odobrila milijonske nepovratne spodbude za obnovljive vire energije. Med izbranimi sta tudi podjetji v lasti Mitje Hertiša in Jane Habjan, ki ju zaradi suma poskusa zlorabe evropskih sredstev preiskujeta policija in evropsko javno tožilstvo. Gre za posle s sončno elektrarno, v ozadju pa se omenja tudi odmevna afera sodna stavba. Skupaj so jim odobrili kar 8 milijonov evrov javnega denarja – tudi podjetjem s skromnimi prihodki in nizko boniteto za tovrstne investicije.
To so zneski, ki jih za postavitev sončnih elektrarn podjetjem Mitje Hertiša namenja državni Borzen, ki ga po nastavitvi direktorice Mojce Kert obvladuje omrežje Gibanje Svoboda.
EVROKREDIT d. o. o., Dunajska 106, Ljubljana
Pozitivne odločbe in zneski:
26. 6. 2024 – 629.244 €
26. 6. 2024 – 630.000 €
26. 6. 2024 – 630.000 €
4. 6. 2024 – 630.000 €
21. 5. 2024 – 560.000 €
SKUPAJ: 3.079.244 €
BONAIR, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 24, Maribor
Pozitivne odločbe in zneski:
21. 6. 2024 – 630.000 €
21. 6. 2024 – 630.000 €
SKUPAJ: 1.260.000 €
OVESOL, d. o. o., Ulica Vita Kraigherja 24, Maribor
Pozitivne odločbe in zneski:
21. 6. 2024 – 630.000 €
21. 6. 2024 – 630.000 €
SKUPAJ: 1.260.000 €
ESTIVO HMB, d. o. o., Dunajska 106, Ljubljana
Pozitivne odločbe in zneski:
7. 6. 2024 – 630.000 €
7. 6. 2024 – 630.000 €
7. 6. 2024 – 630.000 €
7. 6. 2024 – 504.000 €
SKUPAJ: 2.394.000 €
VSA PODJETJA SKUPAJ: 6.733.244 €
Zakaj je subvencija državnega Borzena lahko sporna in neupravičena?
Mitja Hertiš in njegovo podjetje Evrokredit je sredi kazenske preiskave, v kateri slovenska policija in evropsko javno tožilstvo preiskujeta sum zlorabe evropskih sredstev pri postavljanju velike sončne elektrarne na kmetijskih površinah v Radečah.
Mitja Hertiš / Novice.si
To pa še ni vse. Odkrili smo, da si nepovratna finančna sredstva obetajo v še enem podjetju v povezavi s podjetniško mrežo Mitje Hertiša in njuno skupno investicijo v sončno elektrarno v Radečah. To je podjetje JHP, projektne rešitve, ki je v lasti Jane Habjan. Podjetje je po podatkih iz Erarja prejemnik javnih sredstev: samo od Gursa je v šestih letih prejelo slab milijon evrov, več kot 600.000 evrov pa od Urada RS za okrevanje in odpornost.
Na Seznamu prejemnikov nepovratnih finančnih spodbud v okviru javnega poziva JP-OVE-01 je tudi:
JHP, projektne rešitve, d. o. o., z dvema pozitivnima odločbama:
21.06.2024 – 630.000 €
21.06.2024 – 630.000 €
SKUPAJ: 1.260.000 €
Tudi za podjetje Jane Habjan evropsko javno tožilstvo sumi, da je poskušalo izvesti goljufijo na račun evropskih subvencij. Kljub tem dejstvom, ki so januarja letos zaokrožila v medijih, je Borzen izdal pozitivne odločbe za finančne spodbude.
Jana Habjan / JHP
Poglejmo podrobnosti: Podjetji Evrokredit in JHP naj bi po ugotovitvah tožilstva z lažnimi vlogami skušali pridobiti 340.000 evrov kohezijskih sredstev za isto sončno elektrarno – na območju kulturne dediščine in kmetijskega zemljišča na Počakovem v Radečah, brez ustreznih dovoljenj in s ponarejeno dokumentacijo. Domnevna goljufija je bila odkrita, še preden je prišlo do izplačil subvencij. Na PU Celje so potrdili, »da kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Celje na območju Policijske uprave Celje izvajajo predkazenski postopek glede suma goljufije pri pridobivanju evropskih sredstev. Predkazenski postopek vodi in usmerja Evropsko javno tožilstvo.«
EPPO (evropsko javno tožilstvo) v zvezi s kaznijo za kazniva dejanja v škodo Evropske unije, kot jih določa 229. člen (3. in 4. odstavek) slovenskega Kazenskega zakonika (KZ-1), za tovrstna dejanja predvideva zaporno kazen do osem let.
Grafika sončne elektrarne v Radečah / Nina Oman
Radeče brez sončne elektrarne / KTRC Radeče
Direktorica Jana Habjan je poleg tega vpletena še v afero sodna stavba na Litijski – njen JHP je izdelal celotno investicijsko dokumentacijo, Habjanova pa je bila kot lastnica in direktorica podjetja osumljena kaznivega dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti.
V Borzenu na vprašanje, ali je bilo ob predložitvi vloge za javni poziv potrebno tudi dokazilo, da podjetje/lastnik ni v preiskavi, odgovarjajo: »Vloge omenjenega podjetja smo obravnavali na enak način kot vse ostale vloge, skladno z zakonodajnimi predpisi in internimi predpisi.« Od vlagateljev pa teh dokazil ne zahtevajo. Je pa komisija preverjala vlagateljevi izjavi o velikosti podjetja in o povezanih podjetjih ter v sklopu celotne lastniške strukture tudi končno lastništvo podjetij v tujini, kar pa »za pridobitev subvencije ni sporno, saj gre za jasno definirana namenska sredstva za naprave, ki bodo postavljene v Sloveniji.« Za zdaj v primeru dodeljenih subvencij še ni prišlo do izplačila, saj je pogoj za to delujoča naprava, priključena na omrežje, kar mora vlagatelj dokazati s številnimi dokazili (gradbena, tehnična in druge vrste dokumentacija ter različna soglasja za obratovanje).
Dejstvo pa je, da represivni organi v primeru delitve javnih sredstev za obnovljive vire energije za omenjeni podjetji že obravnavajo sum poskusa goljufije. Mar to ni dovolj resen indic za večjo previdnost pri odobritvi državnih subvencij in kdo se zanje sploh lahko prijavi? Nenazadnje gre že za tretji dvomljiv primer, ki ga razkrivamo na portalu preiskovalno.si.
Posli, kadri in interesi Golobovega kroga?
Državni Borzen, ki razpolaga z milijonskimi sredstvi za subvencije, je danes povsem pod nadzorom Gibanja Svoboda. Ključno vprašanje se postavlja ob dejstvu, da je predsednik vlade Robert Golob solastnik podjetja Star Solar, ki večino prihodkov ustvarja prav iz poslov z Borzenom – torej z državno družbo, ki bi morala delovati neodvisno in v javnem interesu.
Vodenje je septembra 2023 prevzela Mojca Kert, dolgoletna Golobova sodelavka iz Gen-I, kjer je vodila prodajo poslovnim odjemalcem. Nadzorni svet družbe je bil po volitvah popolnoma zamenjan – vsi dotedanji člani so morali oditi, namesto njih pa je Golobova vlada imenovala svoje ljudi. Vse to odpira resna vprašanja o neodvisnosti Borzena ter o tem, komu dejansko služi sistem dodeljevanja javnih spodbud.
Mojca Kert / Borzen
Nadzorni svet bi moral skrbeti za preglednost in odgovorno rabo javnega denarja, a v primeru razdeljevanja subvencij, kot odgovarjajo, »v povezavi z javnimi pozivi ne nastopa v revizijski vlogi«.
Pravno podlago za izdajo odločb o subvencijah je pripravilo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer, še en nekdanji direktor iz kroga Gen-I, tesno povezan z Robertom Golobom. O tem ministrstvu smo nazadnje poročali v povezavi s subvencijami podjetju, ki ga vodi svak državne sekretarke Tine Seršen. Na vprašanje, ali je dodelitev subvencije dopustna tudi v primeru, ko je prejemnik že v kazenskem postopku zaradi suma poskusa oškodovanja sredstev EU, ter ali bo ministrstvo uvedlo revizijo, so z ministrstva pojasnili: »Upravičenec mora pomoč vrniti, če se izkaže, da do nje ni bil upravičen. Nadzor nad tem izvaja energetska inšpekcija.« Ponovna pridobitev subvencij ni dovoljena le v primeru, ko je bila državna pomoč razglašena za nezakonito in še ni bila vrnjena.
MOPE trenutno podjetju, ki je v lasti Mitje Hertiša, ne sofinancira nobenega projekta v izvajanju. V tabeli pa je seznam že izvedenih in izplačanih projektov investitorjev Evrokredit in Ovesol s strani ministrstva: »Zgrajene so bile 4 elektrarne v Lenartu in ena na Vidmu pri Ptuju. Za projekte iz seznama so bili izdani sklepi o dodelitvi sredstev, vendar za SE Matke in SE Cirkulane pogodbe o sofinanciranju niso bile sklenjene, zato nimamo informacije o tem ali so projekti izvedeni. Projekta Svibno 1 in 2 sta bila izvedena glede na priloženo dokumentacijo v oddanem zahtevku za izplačilo in priklopljena v omrežje, vendar zaradi preiskave EJT sofinancerska sredstva niso bila izplačana.«
Vir: Tabela MOPE
Podjetja Mitje Hertiša so tudi prejemniki javnih sredstev. Evrokredit je v 10 letih od Borzena prejel dobre 3 milijone evrov, Ovesol je v dveh letih od MOPE in Gen-I prejel 151.886,69 €. (vir: ERAR)
Podjetja z nič zaposlenimi, v tujino speljano lastništvo in zamrznjene vetrnice
Subvencije, ki jih bodo v primeru postavitve sončnih elektrarn prejela podjetja v neposredni ali posredni lasti Mitje Hertiša, so nekajkrat višje, kot je prihodek posameznih podjetij. Po podatkih EBONITETE.SI je podjetje Evrokredit leta 2023 imelo dobrih 500.000 € prihodka, podjetje Ovesol pa skromnih 80.000 €.
Preko češke družbe Petrol Future, s. r. o., je Mitja Hertiš lastnik slovenskega podjetja Estivo HMB, ki je imelo dobrega pol milijona evrov prihodkov v letu 2023, in posredno še podjetja Bonair, ki je imelo zgolj 1.214 € prihodkov. Subvencija za to podjetje pa je več kot 1000-krat višja.
V primeru družb Mitje Hertiša gre za veriženje podjetij s končnim lastništvom v tujini. Vse družbe, ki jim je država odobrila subvencije, se po podatkih EBONITETE.SI nahajajo na dveh lokacijah z enakim naslovom v Ljubljani in Mariboru. Po podatkih iz leta 2023 imajo nič (Bonair in Ovesol), polovico (Estivo HMB) ali enega zaposlenega (Evrokredit).
V vseh podjetjih sta direktorja Mitja in Damjan Hertiš. Podjetja pa so v neposredni ali posredni lasti Mitje Hertiša, ki ima po podatkih iz tujih registrov stalni naslov na Slovaškem.
Zakaj je lastništvo podjetij speljano v tujino, ali gre za davčno optimizacijo ali povezovanje z večjimi evropskimi investitorji v obnovljive vire energije, koliko subvencij so njegova podjetja prejela do zdaj in kako komentira, da so pri projektu v Radečah zavajali in prirejali dokumentacijo, zaradi česar so se znašli v preiskavi, smo vprašali tudi Mitjo Hertiša. Izčrpno pa nam je odgovoril v zvezi s preiskavo evropskega tožilstva: »V zvezi z vsemi izvedenimi projekti so pridobljena vsa upravna dovoljenja, da so vsa dovoljenja pravnomočna in da so vsi izvedeni projekti izpeljani v celoti skladno z izdanimi upravnimi dovoljenji in veljavno zakonodajo. Prav tako pa pristojni organi v številnih pravnomočno zaključenih inšpekcijskih pregledih, ki so bili neposredna posledica neutemeljenih prijav zoper podjetja, niso odkrili nobenih nepravilnosti. V postopku sodelujemo in smo izročili vso zahtevano dokumentacijo. Prepričani smo, da se bo v postopku izkazala neutemeljenost prijave.« Dodal je še, da je bilo od 2023 do danes v povezavi z lokacijo Svibno pravnomočno zaključenih osem inšpekcijskih postopkov – od inšpekcij gradbene, elektro in kulturne stroke, medobčinskega inšpektorata ter ministrstva za obrambo -, »kjer se je izkazalo, da je investicija izvedena skladno z veljavno zakonodajo. Žalosti nas, da se kljub jasnim zavezam in potrebam Slovenije in sveta po obnovljivih virih energije in večji energetski neodvisnosti, investitorjem nalaga takšno breme in stroške, ki so pogojeni z vsemi takšnimi postopki in dokazovanjem. Žalostijo nas tudi posegi v ugled in dobro ime, ki so jih vsled neutemeljenih prijav deležna naša podjetja v nekaterih medijih. Na drugi strani pa prijavitelji ne nosijo nikakršne odgovornosti niti stroškov, ko se postopki zaključijo in ugotovi skladnost.«
Hertiš je tudi direktor podjetja Energija na veter, ki je znano iz zgodbe o postavljanju vetrnic na Pohorju.
Simulacija postavitve vetrnic na Pohorju /Mojepohorje.si
Ministrstvo za naravne vire in prostor mu je marca lani zavrnilo vlogo za gradnjo 35 vetrnih elektrarn na Pohorju, investitor pa je sam umaknil vlogo za 21 elektrarn na Rogli. Ministrstvo je namreč prejelo kar devet negativnih mnenj oziroma zahtev za dopolnitev dokumentacije, med njimi od Ministrstva za okolje, podnebje in energijo, direkcije za vode, zavodov za varstvo narave, gozdov in kulturne dediščine, občin Slovenska Bistrica in Ruše, komunale iz Slovenske Bistrice ter ministrstva za obrambo. Projekt je zaradi okoljskih vplivov, prikrivanja študij in domnevno spornega načina pridobivanja dovoljenj naletel tudi na hud odpor v lokalni skupnosti.
Lastništvo Energije na veter pelje v Švico, v družbo WOC Group, predsednik upravnega odbora je Mitja Hertiš. Projekt, ki ima po mnenju Hertiša »potencial zagotavljanja zelene električne energije za 110.000 družin v Sloveniji«, je v mirovanju. Kot je še pojasnil, so bili »zaradi umika podpore bank primorani bistveno zmanjšati nabor načrtovanih projektov in od večine projektov, prijavljenih na Borzen, iz tega razloga primorani odstopiti.«
*********************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
