Današnja tema je v predvolilnem obdobju pogosto tista, s katero mnogi politiki manipulirajo, strašijo in razdvajajo. Manj kot leto pred volitvami je na družbenih omrežjih tega vse več. Laži in zavajanj. Zato so številke pomembne. Pomembne za razumevanje okolja. v katerem živimo. Strahu pred migranti, »ki nam jemljejo denar, zemljo, pravice«, je vedno več. Diskurz nevreden politike in politikov. Ko od politika slišite besede nacionalna identiteta, varnost, red, kršenje vaših pravic, hkrati pa trenutno situacijo v Sloveniji predstavljajo kot motnjo, je to čas za vse alarme. Leto pred volitvami bo zavajanj in neresnic še več. A pomembno je, da vse ocenjujemo skozi številke in dejstva.
Na Preiskovalno.si bomo zato naredili več preverjanj resničnosti izjav. Strah, jeza, ponos ali občutek ogroženosti so sprožilci, ki mobilizirajo ljudi na volitve.
V zadnjem mesecu je recimo demokratska mladina trdila, da v slovenskih vrtcih vzgojiteljice otrokom razlagajo, » da so lahko en dan fantek in naslednjega dne punčka« ter širili trditve o tem, da našim otrokom v vrtcu že vsiljujejo LGTB vsebine, kar ❌pa ne drži.
Na spletu se pojavlja tudi več drugih nestrpnosti. Med njimi strah pred migranti, priseljenci, tujci.
»V Žalcu se morajo vzgojiteljice začeti učiti albanščino, starši pa zaradi tega izpisujejo » slovenske« otroke iz žalskih vrtcev.«
Zmago Jelinčič
❌Ne drži. (vir)
»Albanski jezik postaja v Kranju uradni jezik.«
Milena Miklavčič
❌Ne drži. ( vir)
Nova24 recimo redno piše o tem, da je vedno več kaznivih dejanj povezanih s priseljenci, kar ne drži, saj statistike policije, ki smo jih pridobili, tega ne potrjujejo, prav tako so to zavrnile druge fact check skupine. ❌Ne drži. (vir)
Svet se miselno oža
Tudi v Ameriki in EU je nestrpnosti vedno več. In to niso več samo nestrpnosti do migrantov, priseljencev, pač pa do drugače mislečih. TIK-TOK je poln umetno ustvarjenih vsebin, ki jih oko zlahka ne prepozna. Vse to vpliva na dojemanje resničnosti, svet se miselno oža. Vedno manj je tolerance do drugačnosti, vedno več je gostilniškega poenostavljanja kompleksnih problemov, porasta črno-belega mišljenja in vse manj je prostora za odtenke, dialoge in drugačne razmisleke. Priča smo radikalizaciji in porastu diskriminacije, upadu empatije. Zasledili smo tudi, da na drugi strani izrečena kritika pomeni, da si nasprotnik, zanikovalec. Nihče več kritike ne sprejme, pač pa te označi za sovražnika številka ena.
Tujci dodana vrednost, če delajo najslabše plačana dela?
Na slovenskih družabnih omrežjih je, kot rečeno, največ nestrpnosti do tujcev. V političnih razpravah o priseljevanju se pogosto pojavljajo stališča o tem, da tujo delovno silo potrebujemo. Ampak očitno je, da so ti »prišleki« dodana vrednost, dokler delajo najslabše plačana dela, ki jih Slovenci nočemo. A vendar če delajo najmanj plačana dela in nimajo stanovanja, je jasno, da prav dolgo ne bodo pri nas. Najemnine so visoke, plača pa minimalna. Kako dolgo bodo torej pri nas, če jim ne damo tistega, kar jim potem mečemo naprej. Socialnih transferjev, možnosti združevanja z družino, brezplačnega šolanja, stanovanj.
Dobre prakse : Direktor kočevskega zdravstvenega doma privablja tuje zdravnike
»S ponosom sporočamo, da je danes z delom v ZD Kočevje pričel Zhivsko Petrovski, dr. med., spec. inter. med. Gre za prvo zaposlitev kardiologa v zgodovini zavoda, kar si štejemo za poseben dosežek,« je na facebook profil napisal direktor ZD Kočevje Emir Kuduzović. Kočevci, ki jim je omogočil ultrazvočni pregled ožilja so bili navdušeni nad prihodom makedonskega kardiologa. Kuduzović je bil izjemno uspešen pri pridobivanju več tujih zdravnikov, o čemer so poročali v medijih. Dobre prakse majhne občine, ki uspeva privabiti najbolj izobražene. Ker direktor ZD in župan delata z roki v roki. Ker ni prostora za tekmovanje, pač pa skupno dobro.
Družine niso grožnja, temveč del evropskih vrednot
Zato na Preiskovalno.si opažamo, da se v razpravah spet krepijo nestrpna stališča – da tujci »zamenjujejo narod«, da »prevzemajo oblast«, da » imajo več pravic«, »da ogrožajo slovenske vrednote, kulturo in jezik.« Takšne izjave niso samo neutemeljene, ampak tudi nevarno spodkopavajo temeljne evropske vrednote, kot so človekove pravice, spoštovanje različnosti, in so v nasprotju z evropskimi dokumenti. Tujci, ki pridejo v Slovenijo na podlagi zakonskih pogojev in za združitev z zakonitimi prebivalci, ne ogrožajo nikogar. Večina se želi vključiti, delati, živeti dostojno življenje in vzgajati otroke – tako kot domačini. Je pa res, da morajo imeti urejene države vse pristojnosti in orodja, da tiste, ki naših pravil in zakonov ne upoštevajo, sankcionirajo pod jasnimi zakonodajnimi pogoji.
Segregacija nove dobe – tih prehod iz integracije v izključevanje?
Pred dnevi je notranji minister Nemčije razglasil, da imajo »zmogljivosti socialnega sistema svoje meje« in ob tem napovedal začasno ukinitev združevanja družin za več kot 389.000 ljudi, ki so v državi z zaščitnim statusom. In to ni več zgolj politična odločitev. Je premik od integracije k selektivni segregaciji, opozarjajo nekateri. Vendar pa na drugi strani moramo razumeti, da je Nemčija v letih 2015 in 2016 sprejela več kot milijon beguncev, s katerimi ima po pričevanju medijev težave. Mnoga nemška mesta čutijo posledice slabe integracije, zapiranje v geta, odpor do jezika, šole, dela. Kot je dejal notranji minister Alexander Dobrindt, za omejitve socialnega sistema, enako velja za tudi izobraževalni sistem in kapacitete nepremičninskega trga, ki da imajo svoje meje. In zato napovedal, da je treba omejiti priseljevanje v državo. Ena od začetnih potez so spremembe pri pravicah za združevanje družin. Nemčija je, kot so zapisali na RTV Slovenija, poleg milijona Afganistancev in Sircev v letih 2015 in 2026 sprejela še skoraj milijon Ukrajincev. Dobrindt je svojo odločitev okrepil z argumentum, da želijo z ustavitvijo združevanja družin odvrniti ljudi od tega, da bi poskušali v Nemčijo priti na nezakonit način. Jim bo uspelo?
Slovenija lani izdala skoraj 20 tisoč dovoljenj zaradi združevanja družin
Po podatkih registra tujcev, ki ga vodi Ministrstvo za notranje zadeve, je bilo v Sloveniji v letu 2024 skupaj izdano ali obnovljeno 18.798 dovoljenj za prebivanje zaradi združitve družin:
- 595 državljanom Evropskega gospodarskega prostora (EGP),
- 1.201 državljanom tretjih držav zaradi združitve z državljanom EU ali Slovenije,
- 16.920 državljanom tretjih držav zaradi združitve z drugim državljanom tretje države,
- 82 zaradi združitve z osebami s priznano mednarodno zaščito.
Največ dovoljenj je bilo torej izdanih za združevanje družin med državljani tretjih držav, sicer pa podatke o priseljevanju najdete tukaj
Slovenija lani podelila skoraj 2000 državljanstev
Iz podatkov o redni in izredni naturalizaciji v letu 2024 izhaja:
Redna naturalizacija (2024):
- Skupaj: 1.766
- Največ iz: BIH (776), Kosova (199), Severne Makedonije (270), Srbije (193), Rusije (44), Ukrajine (25)
Izredna naturalizacija (2024):
- Skupaj: 228
- Med njimi: Italijani (19), Srbi (72), Argentinci (17), Severni Makedonci (20), Ukrajinci (6), Venezuelci (13)
Skupno je torej 1.994 oseb v letu 2024 pridobilo slovensko državljanstvo, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, pa tudi iz držav Latinske Amerike, Rusije, Bližnjega vzhoda in Ukrajine.
Od leta 2008 so največ državljanstev podelili prebivalcem iz držav nekdanje Jugoslavije. Med letoma 2008 in 2024 je Slovenija po redni ali izredni poti podelila državljanstvo največ ljudem iz držav nekdanje Jugoslavije.
Podatki kažejo:
- Bosna in Hercegovina je absolutna vodilna – kar 13.563 oseb je v tem obdobju prejelo slovensko državljanstvo (več kot 13.200 po redni poti).
- Srbija je na drugem mestu s 4.012 pridobljenimi državljanstvi, od tega 2.550 po redni in 1.462 po izredni poti.
- Sledi Severna Makedonija s 3.239 osebami, ki so pridobile slovensko državljanstvo (2.915 redno, 324 izredno).
- Italijani so edini iz zahodne Evrope z visokim številom – skupaj 2.032 oseb (od tega več kot 70 % po izredni poti).
- Kosovo je s 1.935 primeri v zgornji skupini, pri čemer prevladuje redna naturalizacija (1.923 oseb).
Države z največjim številom podeljenih državljanstev torej izhajajo predvsem iz območja nekdanje skupne države, kar je posledica zgodovinskih, jezikovnih in družinskih povezav. Iz podatkov je opazno, da so državljani Italije pogosto prejemniki državljanstva po izredni poti, kar nakazuje na politične, gospodarske ali osebne razloge, ki jih država prepozna kot »posebnega pomena za Slovenijo.«
✅ Skupno za obdobje 2008–2024:
| Država | Redna | Izredna | Skupaj |
| Bosna in Hercegovina | 13.259 | 304 | 13.563 |
| Srbija | 2.550 | 1.462 | 4.012 |
| Severna Makedonija | 2.915 | 324 | 3.239 |
| Italija | 545 | 1.487 | 2.032 |
| Kosovo | 1.923 | 12 | 1.935 |
✅ Druge države: Redna Naturalizacija
✅ Izredna naturalizacija
Slovenci smo po osamosvojitvi med prvimi v regiji odprli vrata ljudem iz nekdanje skupne države. Prihajali so zaradi dela, šole, družine in mnogi so tukaj našli nov dom. V to deželo niso prinesli le delovne sile, temveč tudi bogat jezikovni, kulinarični in kulturni utrip, ki je danes vtkan v slovensko vsakdanjost. Kljub desetletjem dela, plačevanja davkov in vzgoji otrok v slovenskem jeziku, jih družba včasih še vedno zaznava kot Balkance. Vse, dokler ta Balkanec ni najboljši športnik, pevec ali igralec.
