Več deset tisoč ljudi iz posameznih delov Hrvaške je minuli konec tedna zasedlo center Zagreba. K temu jih ni napeljala politična situacija v državi. Protestirali so zaradi strupenih odpadkov iz Italije, Nemčije in Slovenije, ki so jih v Gospić in v druge kraje na skrivaj navozili od leta 2021.
Narod se je zbudil, potem ko so odkrili več deset tisoč ton nevarnih odpadkov iz sosednjih držav, ki ogrožajo njihovo vodo, zemljo in zrak. V številkah gre za več kot 35.000 ton strupenih smeti, ki so zakopane ali ležijo na površju. Ljudje se bojijo piti vodo iz pip.
V zemlji in vodi so večne kemikalije
Odpadki vsebujejo zmleto plastiko, ostanke elektronke, gradbeni material in ostanke medicinske opreme.
Strokovnjaki Geotehniške fakultete so analizirali onesnaženo zemljino in ugotovili prisotnost težkih kovin, v podzemni vodi pa so našli PFAS – tako imenovane večne kemikalije.
Stroka je enotna, da ti strupi predstavljajo trajen vir onesnaženja in tveganja za okolje ter zdravje ljudi.
Vladi so postavili kup konkretnih zahtev. v 20 dneh želijo konkreten načrt sanacije, odstranitev nevarnih odpadkov in ugotovitev odgovornosti celotne verige vpletenih, ki so nezakonito odlaganje odpadkov omogočili in ga niso preprečili. Zahtevajo tudi zakonske spremembe pri ravnanju z odpadki.
Podporo protestnikom je izrazil tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović.
Slovenski odpadki na Hrvaškem
Iz Slovenije naj bi po podatkih ARSA na Hrvaško nezakonito odpeljali 12.130 ton plastike in gume.
V preiskavi so identificirali tri slovenska podjetja, ki so odpadke predajala hrvaški družbi, niso pa med osumljenimi. To so Omaplast iz Grosupljega, Kolpa iz Metlike in Solar Ekspert iz Sežane.
Po zagotovili slovenske inšpekcije, podjetjem niso izdali soglasja za čezmejno pošiljanje odpadkov.
Bistveno je, da so hrvaška policija, USKOK in evropski organi pregona že izvedli akcijo in aretirali 13 ljudi! Aretacije so segle tudi v državni vrh. Prostost so odvzeli tudi svetovalci Ličko-senjska županije Jerku Kostelacu, ki je osumljen izdaje nezakonitih dovoljenj za ravnanje z odpadki.
Europol pa je ocenil, da so arhitekti nezakonitega odlaganja pridobili najmanj štiri milijone evrov protipravnega dobička.

Nezakoniti odpadki so na Hrvaškem ljudi pognali na ulice. Ta in naslovna fotografija sta s spletne strani Gospić je naš dom.
Hrvaška: aretacija, Slovenija: mečkanje
Poglejmo bistveno razliko med slovenskim in hrvaškim primerom.
Medtem ko se na Hrvaškem dogajajo množični protesti in izvajajo aretacije po verigi odgovornosti, v Sloveniji vlada apatija in popolna anemija.
Čeprav ljudje vedo, da živijo v bližini zakopanih strupov, jejo poljščine iz njiv, pod katerimi so nevarni odpadki, pijejo vodo iz podtalnice. Otroci se igrajo na površinah, pod katerimi so nevarni odpadki.
Na Preiskovalno.si smo v Dosjeju Dobrunje že lani začeli razkrivati in naša raziskovanja dopolnjevati z novimi dejstvi o nezakonitem ravnanju z (nevarnimi) odpadki pri enem največjih in najdražjih investicijsih projektov zadnjih let. To je gradnji zapora Dobrunje.

Prav tako smo v Dosjeju o Darsu razkrili sume nepravilnosti pri gradnji poslovne stavbe Dars. Oba primera kažeta na popolno anarhijo na področju ravnanja z odpadki, obenem pa tudi na neodgovoren odnos državnih uradnikov in politike do davkoplačevalskih sredstev.

Izgubljena sled za odpadki in davkoplačevalskimi milijoni
Dars in Dobrunje sta zgodbi o sistemu, v katerem se izgublja sled za nevarnimi odpadki, z njo pa tudi odgovornost za milijone evrov davkoplačevalskega denarja!
Reakcija oblasti? Nič. Odgovorni v verigi ostajajo na svojih mestih in dobivajo nove milijonske javne projekte. Reakcija organov pregona? Predkazenski postopek. Brez aretacij. Brez konkretnih informacij javnosti.
Policija nam je glede poteka preiskave v aferi Dobrunje odgovorila samo: »Na Policijski upravi Ljubljana smo v mesecu juniju 2026 zaključili kriminalistično preiskavo zaradi sumov storitve kaznivih dejanj iz poglavja zoper okolje, prostor in naravne dobrine, iz poglavja zoper gospodarstvo in iz poglavja zoper pravosodje. Na podlagi zbranih obvestil smo zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj na pristojno Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani podali kazensko ovadbo zoper osem fizičnih oseb in tri pravne osebe. Predlagamo, da se za vsa morebitna druga vprašanja obrnete na pristojno tožilstvo.«
Odgovor Okrožnega tožilstva v Ljubljani:
»Zadeva, na katero se nanašajo vaša novinarska vprašanja, je v fazi predkazenskega postopka, državnotožilska odločitev še ni bila sprejeta. Glede na navedeno vsebinskih informacij, povezanih s predkazenskim postopkom in osebami, ki se v njem obravnavajo, zaradi varstva osebnih podatkov in interesov postopka ne moremo podati oziroma zaenkrat ne moremo posredovati več informacij od tistih, glede katerih iz vašega vprašanja izhaja, da z njimi že razpolagate (na podlagi odgovora na vaše vprašanje z dne 27. 5. 2026).«

Skupni imenovalec obeh slovenskih afer: CGP Darija Južne
V obeh primerih, pri gradnji zapora Dobrunje in poslovne stavbe Dars je bil za odvoz materiala iz kontaminiranih območij gradnje odgovoren izvajalec: novomeški CGP, ki ga lastniško obvladujeta najbogatejša zakonca v državi, Dari in Vesna Južna.

Vzorec ravnanja pri Dobrunjah je bil naslednji:
- med gradnjo odkrijejo nevarno zemljino,
- država plača zakonit odvoz,
- isti izvajalec angažira podizvajalca,
- evidenčni listi so prirejeni in kažejo drugačno pot odpadkov,
- javnost še danes ne ve, kje je končal del strupenega materiala,
- odpadki še ostajajo v naravi.
| Odgovornost | Dobrunje | DARS Grič |
| Glavni izvajalec | CGP + Kolektor + Pomgrad | CGP |
| Odgovoren za odvoz | CGP (+ podizvajalec Anton Grandovec) | CGP, Šuštar; nevarne odpadke je prevzel Saubermacher |
| Nevarni odpadki – količina | 3.841 m³ | 1.138,6 ton (≈ 650 m³)* |
| Nevarne lastnosti | HP7, HP11, HP14 (rakotvorno, mutageno, ekotoksično) | HP7, HP14 (rakotvorno, ekotoksično) |
| Ugotovljena onesnaževala | Mineralna olja, cink, baker, živo srebro, molibden, ogljikovodiki, PAH | Mineralna olja, PAH, težke kovine |
| Kam naj bi šli | K pooblaščenim prevzemnikom | Kidričevo → končna obdelava v Avstriji |
| Kaj se je zgodilo | Odpadki so se pojavili na 34+ lokacijah | Sledljivost ostaja nepopolna |
| Ključni problem | Sporni oziroma prirejeni evidenčni listi | Neskladja v evidenčnih listih in vprašanje končne poti odpadkov |
* Preračun 1.138,6 tone v približno 650 m³ je ocena, ne uradno evidentirana prostornina.
Politika prižgala zeleno luč nezakonitostim gradbincev
Srž problema je invalidna Uredba o odpadkih iz leta 2022. Sprejela jo je tretja Janševa vlada ob koncu mandata. Minister za okolje in prostor je bil Andrej Vizjak.

Dari Južna in Andrej Vizjak. Fotografija je iz modnega spektakla podjetja Lisce Darija Južne v Ljubljani, posneta 2007, ko je bil Vizjak gospodarski minister v prvi Janševi vladi.
Vizjak je takrat javno govoril o boju proti smetarski mafiji in interesnim skupinam na področju ravnanja z odpadki. Vizjakovo ministrstvo je celo najelo nekdanjega pravosodnega ministra Senka Pličaniča za pripravo okoljske zakonodaje. Trenutno se ga omenja kot morebitnega kandidata za župana Ljubljane v povezavi z Demokrati Anžeta Logarja. Na Preiskovalno.si smo razkrili, da je pri tem zaslužil skoraj milijon evrov. Posle pa so preverjali tudi kriminalisti.
Uredba je prvotno določila, da se ključna člena – 25. in 26. člen, ki bi uredila sledljivost odpadkov, začneta uporabljati 1. januarja 2024. Torej pod Golobovo vlado. Projekta Dobrunje in Dars sta bila takrat že tekla.
KLJUČNO: 25. in 26. člen prinašata korenite spremembe v sledljivosti, natančno evidentiranje poti odpadkov in jasno digitalno sled za odpadki. S tem bo znatno težje naknadno spreminjati ali prirejati pot odpadka, kot v primeru Dobrunj in Darsa.
Pod Golobom pa se je zgodilo tole: vlada je malo pred začetkom uporabe letnico uporabe iz 1. januarja 2026 premaknila na leto 2030. Za člene, ki bi preprečili nezakonitosti, je moratorij podaljšala še za štiri leta. Prav v času največjih razkritij nepravilnosti pri težavah s sledljivostjo odpadkov in razkritimi nezakonitostmi. Do leta 2030 tako ostaja v uporabi stari sistem, ki gradbincem in prevoznikom omogoča znane anomalije. Razen če zdaj uredbe ne bo spremenila Janševa vlada. Odgovor o tem še pričakujemo.

Nekdanji minister Andrej Vizjak povezan z Darijem Južno
Odpadki so enormen posel za gradbinca, še posebej takrat, ko je za njimi zabrisana uradna sled. Odlaganje po zakonu drago stane. Pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj za uradno odlaganje je dolgotrajen in drag proces. Spomnimo, da je CGP za sanacijo od investitorja Ministrstva za pravosodje najprej zahteval celo 5 milijonov evrov.
Pri iskanju odgovora, zakaj država učinkovitejšega sistema sledljivosti ni uveljavila, se odpre vprašanje odnosa politike do največjih gradbenih izvajalcev. V majhni Sloveniji so močni vplivi iz ozadja.
Odkrili smo nekaj zanimivih povezav. Mediji pišejo, da sta Dari Južna in Andrej Vizjak osebna prijatelja in bivša sošolca. Južna naj bi v preteklosti celo upravljal Vizjakove osebne finance.
V času prve Janševe vlade, med letoma 2006 in 2008, sta zakonca Južna postala pomembna lastnika Petrola.
Zgodba nenavadnih naključij se vrti okoli izvajalca za gradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov v Vrbini pri Krškem iz časa tretje Janševe vlade. Januarja 2022 je vlada Agencijo za radioaktivne odpadke prenesla iz pristojnosti ministrstva za infrastrukturo, ki ga je vodil Jernej Vrtovec, pod Vizjakovo ministrstvo za okolje.
Vmes je tekel razpis za odlagališče. Ponudnik je bil konzorcij Riko-Kolektor CPG-CGP. Ocenjena vrednost projekta je bila dobrih 43 milijonov evrov. Konzorcij je ponudil 148 milijonov evro. ARAO je posel zavrnil. Nekaj dni pozneje prevzame Vizjakova sodelavka Petra Grajžl. Posel s konzorcijem je bil sklenjen za 93 milijonov evrov. Gradnja odlagališča je v teku. Dnevnik piše o sanjskem poslu za dva glavna akterja iz Dobrunj – CGP in Kolektor.
To so podatki zadnjega desetletja o poslih CGP z javnimi naročniki:


Pod Golobom na sceno stopi Kolektor Stojana Petriča
Odnosi Darija Južne in politike so se zaostrili med Golobovo vlado. Vendar pa to ni vplivalo na državne posle. V mandatu Golobove vlade je v ospredje stopil Kolektor Stojana Petriča, ki je v tem obdobju spadal med največje prejemnike javnih infrastrukturnih projektov, med drugim 2. tira.
To so podatki minulega desetletja iz poslov z javnimi naročniki:

To je krivulja posla na drugem tiru:

Vir: Erar
Analiza Necenzurirano je Kolektor označila za enega glavnih »zmagovalcev« državnih gradbenih naročil. Samo pri Darsu je konzorcij s Kolektorjem dobil približno 400-milijonski sklop hitre ceste Velenje–Slovenj Gradec; v konzorciju je bil tudi CGP.
CGP je pogosto partner v poslih s Kolektorjem.
Po manj kot 100 dneh vladanja Janševe vlade je Kolektor dobil nov aneks za 9 milijonov evrov na drugem tiru.
Zakaj še naprej molčijo?
Ob razkritju lokacij z odpadki iz Dobrunj, med katerimi so bili tudi nevarni, ni protestiral nihče. Noben občinski veljak ni terjal preiskave, čeprav so odpadki končali v občinah Ljubljana, Grosuplje, Velike Lašče, Logatec, Škofljica, Dobrepolje. Redke posameznike, ki so klicali k odgovornosti, so utišali.
Državna politika je ostala nema. Onesnaženje narave z več tisoč tovornjaki odpadkov iz kontaminiranega območja nekdanje gramoznice v Dobrunjah jih ni zanimalo. Prav tako ne sum, da je bil del kontaminiranega materiala ponovno uporabljen pri gradnji zapora. Na to so nas neuradno opozorili inšpektorji in strokovnjaki. Zaradi ponarejanja dokumentacije nihče natančno ne ve, koliko odpadkov iz jame so reciklirali in ponovno uporabili med gradnjo.
Molčali so tudi, ko smo pri gradnji poslovne palače Dars razkrili, da dela materiala, ki je smrdel in kazal vidne znake onesnaženja z nafto, niso kemično analizirali. Alarmantno je, da so analize drugega materiala s tega območja pokazale več kot 30-kratno preseganje mejne vrednosti mineralnih olj oziroma naftnih ogljikovodikov C10–C40. Analizirani odpadek je bil uradno klasificiran kot nevaren z rakotvornimi in ekotoksičnimi lastnostmi.

Vidno onesnažen in smrdeč material, ki pa ga niso analizirali in so ga obravnavali kot nenevaren, pa je bil namenjen predelavi oziroma ponovni uporabi. Iz dokumentov, ki smo jih pridobili, tako ni mogoče ne potrditi ne izključiti, da je bil del tako recikliranega materiala vgrajena nazaj v stavbo DARS. Družba je nadaljnjo komunikacijo z nami prekinila.
Ministrstvo za okolje: CGP ni imel dovoljenja za odlaganje
Na podlagi Poročila o gradbenih odpadkih smo ugotovili, da je CGP odložil 701 tovornjak preveč odpadkov v opuščeni kamnolom Kamnik pod Krimom v občini Brezovica. Lastnik kamnoloma je Petrol. CGP je zatrjeval, da ima za odlaganje dovoljenje okoljskega ministrstva. Pravnica podjetja, s katero smo se srečali za dodatna pojasnila, pa ni želela izročiti dokaza, niti ga preslikati ali prepisati. V korespondenci z ministrstvom smo sčasoma ugotovili, da tak dokument za omenjeno lokacijo ne obstaja, kot lahko vidite spodaj.


Ne samo nezakonitosti z odpadki, tudi vprašanju varnosti za uporabnike obeh stavb nihče ne posveča velike pozornosti. Zapor tudi pol leta po uradnem odprtju zaradi težav z varnostnim sistemom še naprej ostaja neuporaben. Država je zanj porabila že skoraj 100 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Stavba Dars pa se je podražila iz slabih 20 na dobrih 31 milijonov!
Medijski molk ima svoj razlog
Pod prejšnjo vlado so mediji nezakonitosti z odpadki večinoma ignorirali.
Poslovni krog Kolektorja Stojana Petriča je neposredno povezan z eno največjih časopisnih hiš – Delom. Pod njegovo streho spadajo tudi Slovenske novice.
Poslovno omrežje Darija Južne pa je vpleto v omrežje medijskega mogotca Martina Odlazka. Dari in Vesna Južna sta marca 2024 preko družbe Strešnik vstopila v lastništvo družbe Salomon (WWW.EBONITETE.SI). Salomon je hrbtenica medijskega sistema Martina Odlazka, ki neposredno ali posredno vključuje medije: Aktual, Veseljak, Svet24, Necenzurirano, Primorske novice, Dolenjski list, Večer.
Salomon pa ni samo medijska družba. Ukvarja se tudi z ravnanjem z odpadki, vključno z nevarnimi.
Vrh ledene gore
Dobrunje in Dars sta samo kapljica v morje pri nezakonitem ravnanju z odpadki. Po poročanju Združenja ROVO se sledljivost za odpadki izgublja tudi pri drugih državnih in zasebnih projektih: Mendota invest in Emonika, Občina Krško in Park urbanih športov Krško, Don Don in nova pekarna Grosuplje, DARS in 3. razvojna os, JSS MOL, Krka in številni drugi.
V Slovenijo prihajajo tudi odpadki iz Italije. Smo v centru koridorja smetarske mafije. Dolenjska je prepredena z vrečami nevarnih odpadkov italijanskega porekla, sledi za italijanskimi nevarnimi snovmi vodijo tudi v Novi Svet nad Logatcem.

Vreče z nevarnimi odpadki iz Italije na Dolenjskem.

Vreče z nevarnimi odpadki na Hrvaškem.
Na Hrvaškem so se ljudje odpravili na ulice. Zganila se je politika. Stekla je akcija.
Pri nas nevarni odpadki ostajajo v naravi, inšpekcijski in kazenski postopki trajajo. Odgovornost se prelaga z investitorja na izvajalca, z izvajalca na podizvajalca in naprej po verigi.
Sporna podjetja, ki hazardirajo z našim zdravjem, ostajajo v igri z državnimi milijoni.
Sistem sledljivosti, ki bi jim naložil odgovorno in varno ravnanje z odpadki, politika prestavlja v prihodnost.
Vprašanja o sanaciji znanih odlagališč in ukrepanju države v primeru koruptivnih ravnanj državnih uradnikov v povezavi z enimi in istimi gradbenimi baroni in ukrepih za zaščito državnega premoženja smo posredovali tudi aktualni vladi in pristojnim ministrom Odgovorov za zdaj še nismo prejeli.
Gospić ni samo hrvaška afera. Je resno opozorilo Sloveniji.

*********************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija

Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.



