Za vrh največje slovenske bolnišnice UKC Ljubljana poteka kadrovska bitka v kateri glavno vlogo igra minister za zdravje Tadej Ostrc. Še pred dnevi je za favorita veljal nekdanji generalni direktor UKC Ljubljana Jože Golobič, danes pa bo po naših informacijah zdravstveni minister Tadej Ostrc na ta položaj predlagal Tomaža Erjavca, človeka iz kroga Demokratov, ki za to funkcijo nima izkušenj. V njegovih javno dostopnih referencah nismo našli izkušenj z vodenjem bolnišnice ali primerljivo velikega zdravstvenega sistema. Zakaj je to pomembno. UKC Ljubljana ima več kot 8.600 zaposlenih in skoraj milijardo evrov letnih prihodkov.
UKC Ljubljana je ena najbolj kompleksnih organizacij v Sloveniji. Leta 2025 je imela 933,3 milijona evrov prihodkov in 932,7 milijona evrov odhodkov. V enem letu so v njem opravili 1.962.975 obravnav pacientov, 126.915 bolnišničnih obravnav, 776.762 specialističnih ambulantnih pregledov, 142.762 urgentnih pregledov, 51.505 operacij, 308 transplantacij in več kot devet milijonov laboratorijskih preiskav (vir) To je organizacija, ki potrebuje človeka, ki bolnišnico pozna, ne pa nekoga, ki se bo več let učil. Na Preiskovalno.si smo v preteklem letu naredili Dosje UKC in poročali o tem kako pomembno je, da se ljudi izbira na podlagi meritokracije in izkušenj, ne pa po politični, prijateljski in klientelistični liniji. Prav stranka Demokrati napoveduje boj proti korupciji, kamor spada tudi politična integriteta. Transparency International namreč med pojavne oblike politične korupcije izrecno uvršča favoriziranje pri imenovanjih in odločanju. Gre za to, da če nekdo uporablja politično moč zato, da na javne funkcije postavlja »svoje ljudi« zaradi politične lojalnosti, prijateljskih povezav ali pričakovane protiusluge, namesto na podlagi kompetenc in javnega interesa, lahko govorimo o klientelizmu, kronizmu (priviligiranje prijateljev) ali celo nepotizmu, če gre za družinske člane. OECD je glede tega zelo jasen: meritokratski sistem pomeni, da se ljudi izbira na podlagi sposobnosti, znanja, izkušenj in kompetenc, ne političnega statusa ali povezav. Torej gre pri imenovanju nekoga brez izkušenj za vprašanje politične integritete, klientelizma, saj bi nosilci oblasti obšli ali zanemarili formalne postopke in zahtevane kvalifikacije pri imenovanju na tako pomembno mesto naše največje bolnišnice. Erjavec se je novembra 2025 pojavil na programskem kongresu Demokratov. Govoril je o digitalizaciji, umetni inteligenci in novih modelih upravljanja države, govoril je o čustvenih kompetencah o zaupanju in toplini (vir) Njegova vizija je država, ki bi bila za državljane tako enostavna kot aplikacija. Med drugim je predlagal tako imenovane inovacijske cone, v katerih bi Slovenija preizkušala nove modele šolstva, zdravstva, javne uprave in energetike.
»Slovenija je lahko laboratorij prihodnosti Evrope,« je bila ena njegovih osrednjih tez. Po naših informacijah pa je v ozadju več od napisane vizije. Erjavec ima namreč na ministrstvu osebo s katero naj bi bil zelo povezan. Šlo naj bi svetovalca ministra Osterca zadolženega za digitalizacijo. Po naših neuradnih informacijah gre za Mitjo Pritržnika, s katerim naj bi načrtovali nekakšno ” start up digitalno vizijo”.
Če smo bili pri dr. Robert Golobu kritični do dejstva, da je na mesto generalnega direktorja postavil prijatelja, dr. Marka Juga pa je dejstvo, da bi bilo za našo največjo bolnišnico bolje, da ima kontinuiteto vodenja v Marku Jugu, kot da prihaja nekdo, ki takega sistema še ni videl. Jug, če nič drugega je poznal zdravnike, poznal bolnišnico, poznal problematiko, ker jo je vsakodnevno živel.
UKC ni laboratorij za preizkušanje modelov upravljanja:
UKC je leto zaključil s približno 600.000 evri presežka, vendar so Finance opozorile na pomembno okoliščino: brez približno 30 milijonov evrov proračunske pomoči bi imel okoli 29 milijonov evrov izgube.
To pomeni, da bo moral novi direktor poleg medicine in organizacije razumeti tudi izjemno zahtevno financiranje največje bolnišnice v državi, ne pa da ostaja nepojasnjeno, kakšno vlogo je pri izbiri igrala njegova politična oziroma programska povezanost z Demokrati . Že pred desetletjem je nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber opozarjal, da pri kadrovanju vodstev in svetov zdravstvenih zavodov »vedno znova prevlada politična volja«, posledice takšnega načina upravljanja pa so po njegovih besedah vidne tudi v največji slovenski bolnišnici. »Kadrovanje, ki smo mu priča, je, milo rečeno, nespametno. In povsem politično,« je dejal leta 2016.
Še bolj neposreden je bil leta 2018 kardiolog Marko Noč. Na vprašanje, ali ima pri imenovanju in menjavi direktorjev UKC glavno besedo politika, je odgovoril pritrdilno: vlada ima glasovalno večino v svetu zavoda, ki potrjuje ključne odločitve, »torej je dokončno imenovanje vodilnih tudi politično«.
In ko je konec leta 2017 vodenje UKC prevzemal Aleš Šabeder, ki ni imel izkušenj v zdravstvu, je predsednik Fidesa Konrad Kuštrin opozoril: »Katastrofa je, da politika s tako lahkoto na tako pomembne položaje postavlja takšne ljudi.« Na argument, da bi bilo za UKC morda dobro, če ga prevzame človek zunaj zdravstvenega sistema, je odgovoril z vprašanjem: »A se komu zdi tudi boljše, da bi v Banko Slovenije dali nekoga, ki nima pojma o bančništvu?«
Skoraj desetletje pozneje se zato ob imenu Tomaža Erjavca odpira presenetljivo podobno vprašanje. Ali je prav, da spet dobivamo človeka, ki nima izkušenj, nekoga ki bo na to funkcijo prišel zaradi poznanstev.
Osterca medtem zapuščajo ljudje z izkušnjami. Dnevnik je 9. septembra razkril, da poleg državne sekretarke Vesne Marinko odhajata še generalna sekretarka ministrstva Tanja Marsič in generalna direktorica direktorata za dostopnost in ekonomiko Vlasta Mežek. Pri Mežkovi je posebej zanimiv podatek, da gre za eno najbolj izkušenih poznavalk zdravstvenega sistema in zdravstvene zakonodaje. Vodila je direktorat, ki se ukvarja prav z dostopnostjo in ekonomiko zdravstva – torej z nekaterimi ključnimi problemi, s katerimi se trenutno soočajo slovenske bolnišnice.
Minister opozarjal na 100 milijonov izgube
Paradoks je toliko večji, ker prav Ostrc opozarjal, kako zahtevno je finančno stanje zdravstva. Ob prevzemu ministrstva je dejal, da so ga prevzeli z okoli 200 milijoni evrov primanjkljaja, bolnišnicam pa naj bi do konca leta grozilo okoli 100 milijonov evrov izgube. Če so razmere res tako resne, je toliko težje razumeti, zakaj bi bil trenutek primeren za eksperimentiranje z ljudmi brez izkušenj pri vodenju največjih zdravstvenih sistemov(vir) UKC ni aplikacija in minister Ostrc bi moral javnosti razložiti katere konkretne reference so ga pri kandidatu za vodenje UKC prepričale:
Ali je že vodil organizacijo z več tisoč zaposlenimi?
Ali pozna sistem financiranja bolnišnic?
Ali ima izkušnje z ZZZS?
Ali je vodil investicije, vredne več deset milijonov evrov?
Ali pozna sistem javnih naročil v zdravstvu?
Ali je kdaj upravljal bolnišnico?
In če je odgovor na večino teh vprašanj ne, potem ostane še najpomembnejše:
UKC ni zagonsko podjetje za nekoga brez izkušenj
UKC Ljubljana ni zagonsko podjetje in ni neka inovacijska cona. Pri izbiri človeka, ki bo tak sistem vodil, bi morale biti izkušnje najmanj tako pomembne kot politično zaupanje. Posebej pomembno pa je, da našo bolnišnico vodijo ljudje z izkušnjami iz takih sistemov.
Kot je razkril portal Necenzurirano je sicer minister Ostrc, takrat še kot državni sekretar zadolžen za področje zobozdravstva poskrbel, da je koncesijo dobila klinika v kateri je opravljal dopolnilno delo. To je lahko še dokaz več, da meritokracija ne velja, pač pa da se politika spet “plen naših, kjer se vračajo ali dajejo usluge.” Primer sam po sebi ne dokazuje klientelizma. Odpira pa dodatno vprašanje standardov politične integritete, ki jih minister uporablja pri odločanju o javnih funkcijah. Ostrc sicer zanika, da bi sodeloval pri postopku podelitve koncesije kliniki, v kateri je pozneje delal, in zavrača očitke o nasprotju interesov. Ostrc se je po prihodu poslovil tudi od piarkovk na ministrstvu, gre za strokovna delovna mesta, ki so pomembna za stike z mediji. Za novo moč pa je pripeljal sodelavko iz Optike Clarus, ki je prej vodila projekt njihove spletne trgovine?! Na svojem LinkedIn profilu je sama zapisala, da je večmesečni projekt spletne trgovine vodila od načrtovanja in razvoja do zagona. Avgusta pa je sporočila, da prevzema vodenje odnosov z javnostmi na ministrstvu za zdravje. Prehod iz komercialnega okolja v državno upravo sam po sebi ni problematičen. Toda ob odhodu ljudi z desetletji izkušenj iz zdravstvenega sistema, se ponovno odpira vprašanje, kakšen kriterij pri sestavljanju svoje ekipe uporablja minister. Iz zasebnega marketinškega okolja na čelo odnosov z javnostmi ministrstva, iz programskega kongresa Demokratov med kandidate za vrh največje bolnišnice v državi. V obeh primerih se zato zastavlja isto vprašanje: katere konkretne strokovne reference so bile odločilne za izbiro?
Stranki Demokrati, ki napoveduje boj proti korupciji tukaj puščamo tole.
»Boj proti korupciji se ne začne šele pri kuverti z denarjem. Začne se že pri vprašanju, ali se z javnimi funkcijami upravlja v javnem interesu ali se jih deli po politični pripadnosti in osebnih povezavah.«
******************************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
