Politika in vodstvo policije sta iznašla inovativen kadrovski trik, s katerim na vodilna delovna mesta premeščata zaposlene, ki ne izpolnjujejo formalnih pogojev. Minister Boštjan Poklukar, ki ga zaradi domnevnih povezav z osumljenci v trgovini z belim blagom čaka že druga interpelacija v mandatu, še naprej mirno gleda, kako generalni direktor daje pooblastila za vodenje brez konkurenčnih razpisov in zahtevane izobrazbe. Gre za resne obtožbe, ki smo jih večkrat preverjali na Generalni policijski upravi in MNZ, saj smo prejemali zelo pavšalne odgovore. Državljani si zaslužimo vedeti, kdo v resnici vodi Policijo in v čigavem interesu. Odpiramo vprašanje transparentnosti, vpliva politike in spoštovanja kadrovskih meril v vrhu varnostnega sistema.
Višji kriminalistični inšpektor specialist Domen Fajfar po pooblastilu vodi Sektor za posebne naloge (SPN) znotraj Uprave kriminalistične policije. To delovno mesto je prosto že od 1. septembra 2022. Trenutno pa, pravijo na Policiji, »postopki za izbiro vodje sektorja potekajo«. Zadnje pooblastilo je Fajfarju podpisal Damjan Petrič, v. d. generalnega direktorja policije. Pred tem sta pooblastilo za vodenje sektorja podpisala tudi mag. Boštjan Lindav, v. d. generalnega direktorja policije, in generalni direktor policije Senad Jušić.
Domen Fajfar ima zaključeno visokošolsko strokovno izobrazbo (prejšnjo) – je diplomirani varstvoslovec. Fajfar po naših informacijah ne izpolnjuje formalnih pogojev za redno zaposlitev na delovnem mestu vodje, zato je tja premeščen s pooblastilom.
Sektor, ki ga vodi po pooblastilu, je eden najbolj obsežnih in pomembnih na Policiji, kjer zaposleni izvajajo prikrite preiskovalne ukrepe. Če politika pridobi dostop do osebnih in tajnih podatkov, se ti lahko uporabijo za nadzor nad posamezniki, med njimi političnimi nasprotniki, novinarji in drugimi kritičnimi glasovi. Politizirana policija lahko usmerja preiskave proti političnim nasprotnikom ali celo montira primere, da jih diskreditira v javnosti. Dejanja političnih somišljenikov pa omili. Glede trenutnega političnega obvladovanja tega oddelka po policijskih kuloarjih kroži veliko govoric, ki jih nismo mogli v celoti preveriti. A uslužna policija naj bi v tem trenutku najbolj koristila predsedniku vlade Robertu Golobu, ki je v kazenskem postopku zaradi domnevnega vmešavanja v delo policije. Kot pravijo naši viri znotraj policije, »če želi politično preživeti na naslednjih volitvah, bo potreboval material za diskreditacijo političnih tekmecev, predvsem tistih ki konkurirajo za iste volivce.«
V času, ko Domen Fajfar vodi enoto po pooblastilu, je bil za vodjo enega oddelka izbran tudi njegov sorodnik. Policija nam je na to vprašanje skopo odgovorila: »Izbiro najprimernejšega kandidata je opravila tričlanska komisija. Domen Fajfar ni bil član te komisije. V policiji pri zaposlovanju vsem zagotavljamo enake možnosti, vprašanja o družinskem in zakonskem stanu ter druga osebna vprašanja, ki niso v neposredni povezavi z delom, komisije ne zastavljajo.«
Ker pa Fajfar vodi sektor po pooblastilu, je lahko sam imenoval komisijo za izbiro kandidata. V izbirnem postopku naj bi izpadli celo bolj kompetentni kandidati. Policija v notranjevarnostnem postopku sicer ni ugotovila, da bi uslužbenec storil odklonsko ravnanje. Se je pa s premestitvijo ukvarjal tudi posebni oddelek Specializiranega državnega tožilca.
Pod vodstvom Fajfarja naj bi prihajalo tudi do mobinga, vendar pa so nam na policiji prijavo zoper njega zanikali. Po poročanju Večera pa se je trpinčenje na delovnem mestu očitno res dogajalo, le da naj bi ga »izvajala ena od kriminalističnih inšpektoric, ki je blizu vodji sektorja Domnu Fajfarju. … O tem naj bi bila uslužbenka obvestila vodjo, a njegove reakcije menda ni bilo.« Z zadevo se zdaj ukvarja tožilstvo.
Domen Fajfar je v ožjem krogu zaupnikov generalnega direktorja Damjana Petriča. Ko je bil Petrič vodja Sektorja Kriminalistične policije na PU Ljubljana, je bil Fajfar njegov pomočnik.
Kadrovski obroč novega generalnega direktorja
Damjan Petrič, v. d. generalnega direktorja Policije, je podpisal pooblastilo višjemu kriminalističnemu inšpektorju specialistu Marku Krajncu za nadomeščanje direktorja Uprave kriminalistične policije (UKP) v času njegove odsotnosti z dela. Opravlja dela in naloge operativnega pomočnika direktorja. Izdal mu je časovno omejeno pooblastilo. Z njim je bil povezan že na PU Ljubljana – ko je Damjan Petrič po pooblastilu vodil policijsko upravo, je Kranjca postavil za šefa sektorja za operativno podporo.
Javni uslužbenec Krajnc ima zaključeno specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje). »Za pomočnika uprave kriminalistične policije se sicer zahteva univerzitetna izobrazba ali vsaj 2. stopnja bolonjske izobrazbe,« so nam povedali na policijskem sindikatu. Poznavalce razmer na policiji njegovo imenovanje ne preseneča, saj Krajnc prihaja iz Petričevega ljubljanskega delokroga, vendar pa je po njihovem mnenju vsaj po strokovni plati vprašljivo imenovanje na čelo specializirane službe za boj proti kriminalu.
Vprašanja o političnih vplivih in policijskih lobijih so postala glasnejša, odkar je direktor Damjan Petrič imenoval Aleksandra Perkliča za vodjo Centra za varovanje in zaščito (CVZ), ki spremlja in varuje najpomembnejše politike v državi, zdaj pa se mu pod njegovim vodstvom obeta kadrovski cunami. Perkličev meteorni vzpon v vrh centra, katerega delovanja ne pozna in je praktično naturščik, razkriva ozadja o kadrovanju na najbolj občutljiva mesta v Policiji. Perklič ne bo skrbel le za varnost eminentnih političnih osebnosti, temveč jih bo lahko tudi nadziral, kot se je že pokazalo v primeru tožilke Mateje Gončin. Tožilka je razkrila nepravilnosti pri delu varnostnikov CVZ in policijo obtožila, da je zoper njo nezakonito izvajala prikrite preiskovalne ukrepe, opozorila na nepravilnosti pri varovanju drugih varovanih oseb in odtekanje informacij.
Predaja funkcije Aleksandru Perkliču (desni), skrajno levo je Damjan Petrič. / MNZ
Predstavnica za odnose z javnostmi Maja Ciperle Adlešič po pooblastilu vodi Sektor za odnose z javnostmi znotraj Službe generalnega direktorja policije. To delovno mesto je v resnici nezasedno že od 1. avgusta 2020. Ciperle Adlešič ga že pet let vodi – po pooblastilu.
Maja Ciperle Adlešič / GPU
Za zasedbo tega delovnega mesta še ni bila izvedena notranja seznanitev oziroma kadrovski razpis. Javna uslužbenka ima sicer zaključeno visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje). Po naših informacijah za formalno vodenje sektorja ne izpolnjuje pogojev, zato ga vodi po pooblastilu. Za vodjo sektorja se sicer zahteva univerzitetna izobrazba ali vsaj 2. stopnja bolonjske izobrazbe, nam povedo na policijskem sindikatu.
Vprašanje je, zakaj vodstvo policije, katerega pomemben člen je tudi namestnik generalnega direktorja policije Igor Ciperle, ki je mimogrede partner predstavnice policije za odnose z javnostmi Maje Ciperle Adlešič, vsa ta leta ne poskuša z razpisi zapolniti delovnega mesta vodje tega sektorja. Dejstvo je, da je za Policijo vsekakor pomembno, kdo obvladuje in drži roko nad informacijami, kakšni in kako selektivni podatki pridejo v javnost. To se je pokazalo tudi v času, ko je Robertu Golobu prejšnje vodstvo Policije očitalo vmešavanje v kadrovsko politiko in čistko »janšistov« znotraj policije – takrat je Igor Ciperle s svojim podpisom pred poslanci dokazoval, da političnega vmešavanja v policijo ni bilo.
Policija priznava: »Kriterij izobrazbe ni določen«
»Ker se pooblastila izdajajo zgolj za vodenje organizacijskih enot in ne za zasedbo delovnih mest, kriterij izobrazbe za izdajo pooblastila ni določen,« so pojasnili na Policiji. Ker pri vodenju po pooblastilu odpade kriterij izobrazbe, ki je sicer nujen za zasedbo določenega delovnega mesta, ni razpisa in posledično konkurenčnih kandidatov za vodilna delovna mesta. Zato se poraja vprašanje, ali s pooblastilom policijsko enoto vodi res najbolj kompetentna oseba. Kot pravijo na Policiji, so pred formalnim pogojem izobrazbe pretehtale izkušnje in strokovnost omenjenih javnih uslužbencev.
Izogibanje kadrovskim razpisom, kjer je pogoj za zaposlitev izpolnjevanje formalnih pogojev, odpira vprašanje o prikritem zaposlovanju na zaupanje ali na postavljanje (politično) poslušnih kadrov na ključne pozicije v Policiji. Kot trdijo naši viri iz policijskih vrst: »Delavca se premesti v organizacijsko enoto, na delovno mesto, za katero izpolnjuje formalne pogoje, potem se mu pa izda pooblastilo za vodenje. Tako pa vodita sektorja osebi, ki uradnih pogojev za vodenje sploh ne bi mogli izpolniti, če bi bil objavljen redni razpis.«
Javni uslužbenci, ki vodijo policijske enote po pooblastilu, so upravičeni tudi do položajnega dodatka v skladu z Uredbo o kriterijih za določitev višine položajnega dodatka za javne uslužbence. Do vseh ostalih dodatkov so upravičeni pod enakimi pogoji, kot ostali javni uslužbenci in ne zgolj zaradi tega, ker vodijo enoto po pooblastilu, še dodajajo na Policiji.
Ko smo večkrat vprašali na Policijo, ali omenjeni javni uslužbenci izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta, ki ga zdaj vodijo po pooblastilu, in ali bi v primeru javnega kadrovskega razpisa izpolnjevali pogoje za zaposlitev, so bili njihovi odgovori izmikajoči in nekonkretni. Odgovor objavljamo v celoti: »Za zasedbo delovnega mesta direktorja uprave se zahteva najmanj Specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) ali magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnji). Za zasedbo delovnega mesta vodje sektorja ali vodje enote je odvisno od tega, v kakšnem nazivu/nazivih je delovno mesto sistemizirano. Za delovna mesta vodja sektorja v nazivu policijski/kriminalistični svetnik je zahtevana stopnja izobrazbe najmanj Specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) ali Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) ali magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) ali magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnji). Če pa je delovno mesto sistemizirano v nazivih nižje stopnje, je zahtevana stopnja izobrazbe najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) ali najmanj visokošolsko strokovno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska strokovna izobrazba (prva bolonjska stopnja) ali najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prva bolonjska stopnja).«
Začasen ukrep je postal stalnica
Pooblastila za vodenje so izdana na podlagi 17. člena Zakona o organiziranosti in delu v policiji ter 26. člena Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih. So začasen instrument, ki se uporablja samo do zasedbe prostih vodstvenih mest! Začasnost v omenjenih primerih pa traja od tri do pet let! Na Policiji opravičujejo, da časovno obdobje določi pooblastitelj, zakonsko pa ni časovno omejeno v dnevih, mesecih ali letih. »Organizacijski ukrepi v policiji se izvajajo v skladu z zakonodajo in internimi akti, so legitimni in strokovno utemeljeni, izvajajo pa se izključno z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja policijskih enot.« Med glavnimi razlogi za vodenje po pooblastilu v Policiji sicer izpostavljajo kadrovsko situacijo, ki ni najbolj rožnata. Pooblastila pa da so namenjena zagotavljanju nemotenega delovnega procesa.
V Policiji je po uradnih podatkih zaposlenih 139 javnih uslužbencev z znanstvenim magisterijem ali doktoratom, od tega jih 26 zaseda položajna delovna mesta. Zakaj torej ne omogočijo ustrezno izobraženim kadrom prijavo na vodstvena delovna mesta, vprašamo: »Gre za delovna mesta, na katerih se zahtevajo posebna znanja, spretnosti in kompetence ter podrobno poznavanje delovanja policije in njenih organizacijskih enot, pogoj pa je tudi izpit za izvajanje policijskih pooblastil,« odgovarjajo na Policiji. Ker kadrovskih razpisov in strokovnih izbirnih postopkov ni, se visoko kvalificiran kader niti ne more prijaviti. Delovna mesta vodij formalno še naprej ostajajo prazna.
Na dan 31. marca 2025 je bilo v Policiji na vseh organizacijskih ravneh 40 vodstvenih delovnih mest, ki niso bila zasedena. Prostih delovnih mest vodij policijskih enot v istem časovnem obdobju pa je 10, izvemo na Policiji. V letih 2024 in 2025 je Sekretariat (Urad za organizacijo in kadre) na notranjem ministrstvu objavil samo tri notranje seznanitve za vodstvena delovna mesta, in sicer: direktor uprave v Upravi uniformirane policije na Generalni policijski upravi, direktor uprave v Policijski upravi Koper ter vodja oddelka v Oddelku za gospodarsko kriminaliteto v Sektorju kriminalistične policije na Policijski upravi Koper. V Službi generalnega direktorja policije na Generalni policijski upravi v letih 2024 in 2025 pa ni bilo izvedenih notranjih seznanitev na podlagi 22.d člena Kolektivne pogodbe za policiste za zasedbo delovnih mest vodja enote. V času od imenovanja Damjana Petriča za v. d. generalnega direktorja policije je bilo »v skladu z veljavnimi predpisi izdanih več pooblastil z različno vsebino (npr. za odrejanje pripravljenosti, podpisovanje pisnih dogovorov za opravljanje povečanega obsega dela, ocenjevanje, vodenje, itd.), katerih podpisnik je bil Damjan Petrič,« pravijo na Policiji, a posebne evidence, iz katere bi bilo razvidno, kdo je nosilec pooblastila, za kaj se ga pooblašča in kdo konkretno je podpisnik pooblastila, ne vodijo.
Kadrovska telovadba za politično motivirana imenovanja
Odlašanje pri zapolnjevanju vodilnih delovnih mest z ustreznimi kadri daje vtis, da ni v interesu vodstva, da se za vodje poišče najboljši kader. Podobno kadrovsko telovadbo smo denimo doživeli tudi pri spornem imenovanju Senada Jušića, ki ni izpolnjeval formalnih pogojev za delovno mesto generalnega direktorja policije, pa je bil vseeno imenovan. Že od njegovega nezakonitega imenovanja se postavlja vprašanje, ali je policija še strokovna, zakonita in v službi naroda ali je zgolj podaljšana roka politike, ki preiskuje, ovaja in izvaja prikrite preiskovalne ukrepe po navodilih politike.
Nekdanjemu državnemu sekretarju na obrambnem ministrstvu in sedanjemu pomočniku predsednika uprave SDH Damirju Črnčecu (desni) pripisujejo velik vpliv na kadrovanje v policiji. Skupaj z direktorjem policije Senadom Jušićem in ministrom Boštjanom Poklukarjem so lani obiskali območje požara na Krasu. / MNZ
Jušić je zdaj formalno prestavljen na Policijsko postajo Izola, neformalno pa ostaja svetovalec generalnega direktorja Damjana Petriča. Temu pa naj Jušićeva pozicija ne bi ravno ustrezala. Mediji so pred časom poročali, da si želi za atašeja v Zagreb – a ima varnostne zadržke, saj je tožilka Mateja Gončin proti njemu vložila ovadbo.
Tudi v policijskem sindikatu so že opozarjali, da se zaradi spornega kadrovanja brez ustreznih ali zgolj minimalnih pogojev podira hierarhija znotraj policije in izenačuje položaje, ki so strokovno neprimerljivi, omogočanje kandidature posameznikom brez izkušenj v javnem sektorju pa povečuje tudi možnosti politično motiviranih imenovanj (o tem smo na Preiskovalno.si pisali tukaj). »Podeljevanje pooblastil vodi v politizacijo policije, saj politika preko ministra in ta preko od politike izbranega direktorja policije obvladuje vse enote, kjer imajo postavljene takšne pooblaščence. In teh je v policiji iz dneva v dan več,« opozarjajo naši sogovorniki s policije. Vprašanje o izbiri in imenovanjih javnih uslužbencev na vodstvena delovna mesta v policiji smo naslovili tudi na ministrstvo Boštjana Poklukarja. Odgovorili so nam: »Izbira in imenovanje javnih uslužbencev na vodstvena mesta v policiji je v izključni pristojnosti predstojnika policije.« Ali si res želimo politično policijo z delovnimi mesti na zaupanje? Z domnevno spornim kadrovanjem je politiki že uspelo obvladati in pokriti CVZ, Specialno enoto, NPU, generalnega direktorja policije.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
Barbara in Nataša
