Če bo uveljavljena pokojninska reforma v obliki, kot jo je vladi predlagalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v izhodiščih za spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, vlada pa potrdila v mesecu maju 2024, se prihodnjim upokojencem ne piše ravno najbolje.
Po lani objavljenih podatkih je bila za leto 2023 povprečna neto plača 1.445,12 evrov in bi bila bodočemu upokojencu izračunana pokojninska osnova za 35-letno obdobje v višini povprečne neto plače in s predlaganim odmernim odstotkom 65,5 od pokojninske osnove, bi prejel pokojnino v višini 946,55 evrov ali za slabih 5% nad pragom revščine (4,8%). Ker dve tretjini zaposlenih ne dosega povprečne slovenske neto plače, lahko logično sklepamo, da bi bila vsaj dvem tretjinam upokojencev odmerjena pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki bi bila precej nižja od praga revščine.
Kajtimir Kunc je upokojenec, aktivni državljan in publicist, ki se bori za pravice svojih stanovskih kolegov in kolegic. / preiskovalno.si
Po letos objavljenih podatkih bi bila situacija še slabša. Povprečna neto plača za leto 2024 je bila, po podatkih Statističnega urada Slovenije izračunana v višini 1.526.02 evrov. Upokojencu, ki bi mu bila izračunana pokojninska osnova (35-letno povprečje izplačanih plač) v višini povprečne neto plače, bi bila odmerjena pokojnina v znesku 999,54 evrov ali 18,54 evrov nad pragom revščine. To pomeni, da bi bila taka pokojnina samo še slaba 2 % nad pragom revščine. V tem primeru bi bilo upokojenih še več upokojencev, ki bi jim bila odmerjena pokojnina pod pragom revščine za polno pokojninsko dobo.
Tudi če bo obveljalo, da bo po letu 2034 odmerni odstotek za pokojnine narasel na 70 % (vir: Dnevnik 7. 2. 2025), bi bila pokojnina, ob pokojninski osnovi slovenske povprečne neto plače za leto 2024, izračunana v znesku 1.068,21 evrov ali za 87,21 evrov nad pragom revščine, oziroma za slabih 9 % nad pragom revščine. Še vedno bi se velika večina bodočih upokojencev morala sprijazniti s pokojnino za polno pokojninsko dobo, ki bi bila pod pragom revščine.
Osebno menim, da lahko govorimo o dostojnih pokojninah za polno pokojninsko dobo le, če je ta nad pragom revščine, zato trdim, da vlada ne zasleduje enega temeljnih ciljev, ki jih je zapisala v izhodišča za spremembo sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, to je, da bo zagotovila dostojne pokojnine. Medtem ko se poslanci v državnem zboru prerekajo okoli tega, kdo je bil krivec za nizke pokojnine, ki naj bi jih povzročil zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) iz leta 2012, očitno želijo preusmeriti pozornost javnosti v izid spora okoli oslove sence, da taista javnost ne bi bila pozorna na to, kaj Sloveniji in bodočim upokojencem pripravlja država. Upamo samo lahko, da bodo socialni partnerji, ki zastopajo zaposlene (sindikati), dovolj vztrajni in da ne bodo popustili državi na škodo svojih članov, ki bodo v prihodnosti odhajali v zasluženi pokoj.
Ravno tako bi bilo moralno higienično in v skladu z osebno integriteto tistih takrat opozicijskih poslancev, ki so leta 2012 glasovali ZA sporni zakon, da odstopijo s svojih funkcij, ki jih opravljajo v sedanji vladi dr. Roberta Goloba. Torej, odstopiti bi morali minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dejan Židan, državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade Maša Kociper. Lahko pa bi jim upokojenci celo odpustili za njihovo takratno glasovanje, če bi se združili v nekakšno neformalno koalicijo, ki bi z argumenti prepričala ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Luko Meseca, in predsednika vlade, dr. Roberta Goloba, da upokojencem, ki smo bili upokojeni med letoma 2013 in 2022, popravita storjene krivice. O tem sta se oba že nekajkrat izrekla in priznala storjene krivice:
Dr. Robert Golob: »Prav je, da se ljudje zavedajo, katera vlada dela v njihovo dolgoročno korist. Naš cilj je odpraviti krivice preteklosti.« (povzeto s spletne strani Gibanja Svoboda).
Luka Mesec: »Upokojenci so se upokojevali s sramotno odmerno stopnjo 57 odstotkov, kar pomeni, da so v pokoj odnesli samo dobro polovico svoje plače.« Po njegovih besedah je to ena od krivic, ki jih vlada želi popraviti. (Vir: N1, 18. 12. 2024).
Upokojence ogrožajo tudi nekatere izjave eminentnih in uglednih ljudi v slovenskem prostoru. Tako je na primer dr. Davorin Kračun (predsednik fiskalnega sveta) izjavil, da se je kupna moč upokojencev povečala v zadnjih letih. Kako je prišel do te ugotovitve, naj se vprašajo upokojenci, ki vsak dan hodijo v trgovino in v rokah obračajo upokojenski evro, ko tehtajo, kaj si bodo kupili za v lonec. Ali pa: »Že zdaj moramo podpirati pokojninsko blagajno s sorazmerno visokimi transferji.« (Vir: Večer, 15. 8. 2024)
Ob tem dr. Kračun pozablja, da je v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v 161. členu, opredeljeno 39 kategorij upokojencev, za katere mora država zagotavljati sredstva iz državnega proračuna (Uradni list RS št. 96, 14. 12. 2012). Tako on kot tudi predsednik vlade večkrat izjavljajo, kako država doplačuje v pokojninsko blagajno manjkajoča sredstva, ob tem pa pozablja, da je to z zakonom opredeljena obveznost države.
Tako tudi bode v oči, ko vodilni slovenski politiki iz koalicije izjavljajo, da je država rekordno povišala pokojnine upokojencem v zadnjih dveh letih. To so zavajajoče izjave, saj država pokojnin nikoli ni zviševala. Samo redno usklajevala jih je, namen rednega usklajevanja pokojnin pa je v tem, da se jim kolikor toliko ohranja njihova realna vrednost. Pa še te se usklajujejo na podlagi podatkov za nazaj, tako da v nobenem primeru ne moremo govoriti o poviševanju pokojnin, ali pa kot nekateri mislijo, da je država letos dala upokojencem na primer povišico v višini 4,5 %. To je zakonska obveznost države. Če bi vlada predlagala svetu zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje redno uskladitev pokojnin v višini 5 %, izračun pa je pokazal, da je matematična uskladitev pokojnin 4,5 %, bi lahko govorili, da je država dala upokojencem 0,5 odstotne točke povišice.
Ob dejstvu, da Slovenija namenja le slabih 10 % svojega bruto družbenega proizvoda za pokojnine, kar je za dobro petino pod evropskim povprečjem, se upokojenci, pa tudi še delovno aktivni, lahko resnično vprašamo: QUO VADIS, NAŠA USODA PO UPOKOJITVI?
Kolumna je mnenje avtorja in ne odraža stališč uredništva.
