Blejska soteska Vintgar je postala objekt političnega in kapitalskega boja. Turističnemu društvu Gorje, ki skrbi za njeno urejenost in varnost, soteska zadnja leta prinaša milijone, kar pa ni povšeči državi. Ena najlepših in najbolj obiskanih naravnih znamenitosti državnega pomena v Sloveniji, ki jo na leto obišče okoli 300.000 turistov z vsega sveta, kar je primerljivo z obiski Blejskega ali Predjamskega gradu, očitno postaja tarča plenilskih apetitov vladnih funkcionarjev in ekonomskih interesov iz Ljubljane.
Zakon zaradi Vintgarja?!
Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki je dolgo čakal na prenovo, je odprla vlada Roberta Goloba. Ena od drakonskih novitet zakona pa je prav poseg politike v upravljanje naravnih vrednot državnega pomena, katerih upravljanje namerava država centralizirati in s tem tudi finančno nadzorovati. Gre za naravne dobrine, kot so soteska Vintgar, slap Savica, Tolminska korita, turistične jame – tam, kjer za obisk pobirajo vstopnino.
Povod za spremembo zakonodaje je bila očitno prav soteska Vintgar. V poglavju predloga novele ZON Plačila za obiskovanje in ogledovanje naravnih vrednot namreč piše tole: Nekatere fizične in pravne osebe za ogled naravnih vrednot zaračunavajo vstopnine, parkirnine in druge takse, pogosto brez dovoljenja ministrstva in brez potrjene višine zaračunavanja. V primeru Vintgarja, ki je del Triglavskega narodnega parka, prihodki dosegajo okoli dva milijona evrov letno, pri čemer se sredstva porabljajo nenadzorovano. Zakon o ohranjanju narave pa za takšna ravnanja ne predvideva sankcij.
Druge naravne vrednote niso omenjene. Ravno z izpostavitvijo primera Vintgar vlada razkriva apetite po obvladovanju tega naravnega zaklada in koristi od nezanemarljivih prihodkov turizma, ki ga v soteski Vintgar že več kot 130 let negujejo, vzdržujejo in omogočajo entuziastični domačini iz Gorij, Blejske Dobrave in Bleda, povezani v lokalno turistično društvo.
Finančni apetiti in vdor politike
Vlado moti, ker vstopnica za ogled soteske stane 15 evrov. TD Gorje od prodaje vstopnic za ogled soteske zadnji dve leti beleži rekordne prihodke:
- leta 2023: 2,9 milijona € prihodkov
- leta 2024: 3,6 milijona € prihodkov (EBONITETE.SI)
S komercialno vstopnino društvo skrbi za urejeno, varno in dostopno sotesko. Domačini sami vzdržujejo naravne poti, postavljajo mostove čez vodne tokove, galerije in varovalne ograje, sotesko obnavljajo po naravnih ujmah.
Po naravnih ujmah domačini sami poskrbijo za urejenost in varnost soteske. Politike takrat ni blizu. / VIntgar.si
Zaradi povečanja turističnega obiska so uredili oddaljena parkirišča in zagotovili trajnostne prevoze z električnimi avtobusi (cena enega je 500.00 evrov). Uvedli so strokovno vodenje, nošnjo obveznih čelad med ogledom, digitalizirali prodajo vstopnic in ponudbo nadgradili s krožno in tematskimi potmi. Da denar od komerciane vstopnine vlagajo nazaj v vzdrževanje, so za preiskovalno.si podkrepili tudi s proračunskimi izpisi.
Jadranje aktualne oblasti na valu skrbi za javno premoženje in varstvo narave v resnici skriva politične interese, s katerimi so povezane zasebne koristi in interesi kapitala, menijo v Turističnem društvu Gorje. Svobodo je po naših informacijah razburil tudi politični prestop dveh močnih akterjev na področju turizma v Triglavskem narodnem parku, ki sta se nedavno pridružila Vladimirju Prebiliču.
Janez Poklukar je predsednik društva TD Gorje (naslednik TD Vintgar, ki z Vintgarjem upravlja od leta 1946), ki zadnja leta uspešno pelje turistično zgodbo o Vintgarju in ima multiplikativne učinke na gorenjski turizem. Poklukar je znan kot bivši direktor UKC Ljubljana in minister za zdravje v Janševi vladi, ki se je priključil stranki Prerod in je tudi v njenem izvršnem odboru.
Janez Poklukar / FB
K Prebiliču je šel tudi nekdanji poslanec LDS in bivši direktor Službe državne volilne komisije Dušan Vučko. Vučko je predsednik sveta zavoda Triglavskega narodnega parka in predstavnik Ministrstva za naravne vire in prostor, pod katere formalno spada soteska Vintgar. S svojim prestopom je zadal udarec vladi in ministrstvu, ki spada pod okrilje Svobode.
S svojim političnim prestopom je v javnem zavodu TNP omajal avtonomnost aktualne oblasti, ki si je v tem najvišjem organu upravljanja TNP razdelila položaje. V svetu zavoda poleg njega sedijo še Romana Purkart, predstavnica Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, kandidatka Gibanja Svobode za županjo Bleda. Igor Isajlovič, predstavnik Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ki je pri ministru SD Aleksandru Jevšku zaposlen na zaupanje. Miroslav Sodja, predstavnik Ministrstva za kulturo in kandidat Levice za župana Bohinja.
»Nebrzdan vdor kapitala v srce Triglavskega narodnega parka«
Pri odločanju o nadaljnji usodi soteske Vintgar in kdo bo imel od nje finančne koristi ima pomembno vlogo tudi direktor Javnega zavoda TNP Tit Potočnik.
Na funkcijo je bil po navedbah v medijih politično imenovan v času Janševe vlade, zaradi manka strokovnih kompetenc in sporne poslovne preteklosti pa mu okoljske organizacije ob imenovanju niso prižgale zelene luči. Po naših informacijah je Potočnik, ki se mu na čelu TNP januarja izteče mandat, vmes prestopil v Gibanje Svoboda. Potočnik bo imel veliko vlogo pri nadaljnji usodi Vintgarja.
Da je ponovno vložil kandidaturo za predsednika, je potrdil, glede simpatiziranja s Svobodo pa so nam iz piar službe TNP odgovorili: »Da, direktor je član stranke Svoboda in sodeluje pri nekaterih njenih aktivnostih.«
V Javnem zavodu TNP so sodelovali pri oblikovanju predloga novele Zakona o ohranjanju narave in si od upravljanja soteske ter drugih naravnih vrednot lahko obetajo velik kos finančne pogače. TNP bo imel neposreden odločevalski vpliv na izbiro novega upravitelja soteske Vintgar, saj je temeljni namen TNP varstvo, ne pa upravljanje naravnih vrednot v gospodarskem smislu (Zakon o Triglavskem narodnem parku, Ur. l. SRS 17/81).
Tu pa se odpira sivo polje možnih vplivov kapitala in zasebnih interesov, posegov na zasebna zemljišča, finančne transparentnosti ter delitev sredstev. »Naša naloga bo, da po sprejetju oziroma uveljavitvi zakona zagotovimo izvajanje v korist narave in obiskovalcev skladno s svojimi pooblastili,« je bil ob tem kratek direktor JZ TNP Tit Potočnik.
»Ideja je jasna – naravno vrednoto potisniti v roke zasebnim interesom. Ko nam ne bodo dali skrbniške pogodbe, bo to začel upravljati park sam – in ker tega ne zmorejo, bodo hitro našli neko firmo,« pravi Bojan Traven, direktor Soteske Vintgar. Sam je na vdor »nebrzdanega kapitala v srce Triglavskega narodnega parka« opozoril že leta 2021 v Delu. V mislih je že tedaj imel direktorja JZ TNP Tita Potočnika. In do danes svojega mnenja ni spremenil.
»S spremembo Zakona o ohranjanju narave se ponavlja znan vzorec: najprej se razglasi nacionalni interes, potem sledi nacionalizacija, nato konsolidacija in na koncu privatizacija. Tako kot pri Mercatorju, Pivovarni Laško in drugih. Najprej se vrednote razglasi za skupno dobro, potem se jih prenese pod državni dežnik, in potem država razglasi, da je slab gospodar in jih proda. To je preizkušen model v gospodarstvu, ki se zdaj seli na naravne vrednote. In to je vdor kapitala v srčiko naše naravne dediščine,« opozarja Traven.
Bojan Traven / FB
Z resnimi opozorili se mu pridružuje tudi župan Alen Červ iz Tolmina. Ključno se mu zdi tveganje pri izbiri skrbnikov posameznih naravnih vrednot. »Ostaja skrb, ali je Javni zavod TNP po strokovnih, finančnih in kadrovskih kapacitetah zmožen opravljati naloge, ki mu bodo po novem kot upravljavcu vseh naravnih vrednot na območju TNP dodeljene. Če bo moral JZ TNP pri izboru slediti pravilom javnega naročanja oz. javnega natečaja, obstaja bojazen, da bi se lahko zasebni kapital prijavil s ponudbo, kateri javni zavodi in občine ne bi mogle konkurirati. V tem primeru bi lahko prišlo do zlorab, izkrivljanja dejanske višine upravičenih stroškov ter zanemarjanja skrbi za javni interes, saj so zasebne družbe pri svojem poslovanju dosti manj regulirane od javnih zavodov in občin. Pri nas je dejansko vsak pobran evro povsem sledljiv.«
Država spala 130 let
Vse od odkritja se država ni brigala za svoje naravne dragulje. Ni je zanimalo niti pobiranje vstopnine. Prvi neposreden poseg države pa se je zgodil letos spomladi, ko je državni inšpektorat TD Gorje in javnemu zavodu Dolina Soče prepovedal nadaljnje zaračunavanje vstopnine za ogled soteske Vintgar, slapa Savica in korit Mostnice in Tolminskih korit. Pobuda za nadzor je, kot nam odgovorijo na inšpektoratu, prišla z ministrstva za naravne vire Jožeta Novaka.
Ministrstvo za naravne vire je sprožilo val inšpekcijskih nadzorov nad upravljavci naravnih vrednot, čeprav zakon, ki bi sploh urejal to področje, še ni sprejet. Turistično društvo Gorje se je na odločbo pritožilo, zato še ni pravnomočna. Je pa zato pohitel gradbeni inšpektor in društvu naročil rušitev sanitarij in objekta ob vhodu v sotesko. Taisti gradbeni inšpektor pa je ob naših vprašanjih glede domnevnega gradbeno-okoljskega kriminala v Lukovici (tukaj) in z njim povezanih zdravstveno-varnostnih tveganj, na katere so ga večkrat opozorili domačini, odgovarjal, da so važne prioritete!
V Tolminu celo pravijo, da »inšpektorji na terenu priznavajo, da sami ne vedo, po katerem postopku naj ravnajo, in da postopke forsirajo z vrha ministrstva.« V praksi to pomeni, da država kaznuje upravljavce, ker ne izpolnjujejo zakonskih obveznosti, ki jih zakon sploh še ne določa. Ministrstvo tako pritiska na lokalne skupnosti, naj podprejo pomanjkljiv zakon, sicer jim grozi prepoved pobiranja vstopnin. Tak pristop, opozarjajo v Tolminu, pa lahko povzroči resne posledice – od ogrožanja varnosti obiskovalcev, omejevanja števila obiskovalcev, nadzorovanja turističnih tokov in urejanja prometnega režima v okolici naravne vrednote.
Tolminska korita / Dolina Soče
Da gre za resne apetite države po naravnih vrednotah, dokazuje tudi spodnji dopis ministra Jožeta Novaka, ki ga je poslal TD Gorje in predvideva zaseg naravne vrednote.
Povsem v duhu povojnega režima, ko je potekala obsežna nacionalizacija zasebnega premoženja. V tem primeru gre za radikalen prenos premoženja turističnega društva – infrastrukture, namenjene obisku soteske, na državo.
Težava je, da je kar okoli 80 % površine Triglavskega narodnega parka, kamor spada tudi soteska Vintgar in druge destinacije v okolici, v zasebni lasti. To je vsekakor ustavno sporno in skregano z zdravim razumom. Ni nobene povezave z varstvom narave, temveč z gospodarsko škodo.
Bojan Traven, eden od nosilcev zgodbe o uspehu gorenjskih biserov, pravi, da je turizem v Julijskih Alpah odmevna zgodba, ki je očitno postala preveč donosna. »Regija predstavlja že četrtino slovenskega turizma in prinaša nepredstavljiv denar. Včasih je šlo za majhne številke in nihče se ni pretirano vznemirjal, zdaj pa, ko je denarja več, marsikomu diši vpliv in nadzor. Nehalo se je krasti in začelo vlagati v razvoj, rezultat pa je večji dobiček.«
Vzporednico povleče z zgodovinsko rešitvijo Postojnske jame, kjer so pred leti skušali Italijani kupiti koncesijo. »Takrat smo zaščitili slovenske interese. Danes Postojnska jama cveti, prej je bila jama brez vsebine. To je primer, kako lahko zasebni ali polzasebni upravljalec ustvarita uspešno zgodbo – če država ne ovira dela.«
Z dediščino soteske Vintgar, ki sta jo, nedostopno in skrivnostno, odkrila gorjanski župan Jakob Žumer in kartograf ter fotograf Benedikt Lergetporer, ter jo vizionarsko popeljala na pot svetovne slave, lokalni prebivalci gospodarno ravnajo že od leta 1893. Ne zaradi radodarnosti oblasti, zaradi naravne vrednosti Vintgarja je v ta odmaknjeni del prišlo življenje in gospodarski razvoj.
V društvu Gorje se zato sklicujejo na načelo pravne kontinuitete in zgodovinsko pridobljene pravice pri upravljanju z Vintgarjem – 71. člen Zakona o TNP priznava pravice obstoječih upravljavcev, ki so delovali pred uveljavitvijo zakona.
Pobiranje vstopnine v soteski Vintgar sega že v leto njenega odkritja, ko so s simboličnim prispevkom za oglede vzdrževali poti na območju divje narave. Po drugi svetovni vojni pa je upravljanje prevzelo Turistično društvo Gorje, kar je uradno zabeleženo v Načrtu obiskovanja Soteske Vintgar (izdanem s strani Javnega zavoda Triglavski narodni park – TNP): »Od leta 1946 za infrastrukturo, namenjeno obiskovanju, skrbi Turistično društvo Gorje.«
Ne TNP ne ministrstvo kljub pravni podlagi, ki sta jo imela, društvu nista podelila koncesije.
Načrt upravljanja TNP 2016-2025, ki ima zakonsko podlago tudi v vladni uredbi.
Razvrednotenje pod pretvezo zaščite
Po mnenju vlade trenutno stanje omogoča nezakonito pogojevanje vstopnin, s čimer se omejuje javna pravica do dostopa do narave. Zbrana sredstva od vstopnin za obisk naravnih vrednot imajo po mnenju vlade javni značaj in se, kot navajajo, »porabljajo netransparentno in brez nadzora in omogočajo neupravičeno bogatenje posameznikov«. Vlada razmišlja v smeri, da bi bil obisk zastonj.
»Ljudem je všečno reči: naravne vrednote morajo biti zastonj. Ampak oprostite – zakaj pa potem ni zastonj Narodna galerija, tudi v njej so umetniški spomeniki kulturnega pomena – denimo Kofetarica Ivane Kobilce, ali pa Cankarjev dom ali Drama? Če država določa, kakšna bo vstopnina in parkirnina na zasebnih zemljiščih v Vintgarju, naj tudi v Ljubljani določi ceno parkiranja, ne pa da jo določa župan Janković,« se o dvojnih vatlih sprašuje Bojan Traven.
Župan Tolmina Alen Červ dvomi, ali bodo spremembe dosegle namen sistemsko urejene in široke dostopnosti obiskovanja naravnih vrednot. »Če izhajamo iz našega primera Tolminskih korit, lahko namreč prinesejo kvečjemu podražitev vstopnine, saj je poleg kritja upravičenih stroškov z zakonom predviden še določen presežek, ki bi si ga država in občina delili po ključu 75% : 25%. Te prakse do sedaj nismo imeli, vsa pridobljena sredstva je zavod usmerjal nazaj v samo naravno vrednoto ter z njo povezane ukrepe (vzdrževanje poti, varovalne mreže, vstopni objekti, prevozi z oddaljenih parkirišč, da se osebni promet umika iz območja naravne vrednote, …). Vse to spada pod upravičene stroške, tako da ne razumemo, čemu potreba po iskanju presežka ter usmerjanju 75 % le-tega državi, če je na drugi strani interes po dostopnosti teh naravnih vrednot za vse socialne skupine prebivalstva.«
Alen Červ / Občina Tolmin
Zakonu napovedujejo ustavno presojo
Ministra Jožeta Novaka smo med drugim vprašali naslednje:
Katere konkretne nepravilnosti ali zlorabe so bile ugotovljene v primeru Vintgarja in drugih naravnih vrednot pri pobiranju vstopnice? Ali je ministrstvo izvedlo revizijo ali nadzor nad dosedanjimi upravljavci? In: Kako bo vlada zagotovila, da upravljanje naravnih znamenitosti ne bo postalo poslovni model interesnih skupin, ki bi prek državnih odločitev prevzele donosne naravne lokacije, kot so Vintgar, Postojnska jama, Savica, Tolminska korita?
Odgovore na 10 vprašanj smo čakali 8 dni! Odgovorov na ključna vprašanja tudi nismo prejeli, so pa napisali pavšalno besedilo v vsega enajstih povedih. In sicer, da je Javni zavod Triglavski narodni park edini zakoniti upravljavec območja TNP in ima od 20. junija 2024 tudi edini veljavni sklep o potrditvi vstopnine za ogled soteske Vintgar, ki ne sme biti predmet zasebnega izkoriščanja in mora biti Ministrstvo navaja tudi, da Turistično društvo Gorje »ovira izvajanje teh nalog«. TNP je 21. julija letos objavil tudi razpis za skrbništvo določenih nalog v soteski, ki pa še ni zaključen.
Odgovorom o poskusih razlastitve in interesih iz ozadja so se v svojem stilu gladko izognili.
Spremembe Zakona o ohranjanju narave bi morale varovati naravne vrednote. Namesto modela, ki bi okrepil partnerstvo med državo in angažiranimi lokalnimi skupnostmi, zakon utrjuje hierarhijo in centralizacijo – in s tem tvega, da bo narava postala novo bojišče zasebnih, političnih in kapitalskih interesov.
»Mi smo Vintgar ustvarili in ga ohranili,« pravijo v društvu Gorje. »Ta zakon je neizvršljiv. Če ga sprejmejo, to pomeni propad turizma. Ne samo v Gorjah, Tolminu ali Bohinju, ampak za celo Gorenjsko, Julijske Alpe in širše.« V primeru sprejetja zakona napovedujejo ustavno presojo.
