Slika: (Freepic)
Leta 2019 je ameriška spletna stran Prettycoolsite objavila zgodbo o novorojenčku iz Kalifornije, ki je prvi na svetu dobil imel po emotikonu angleško (emojiju). Ime pa so bili trije emotikoni s srčki v očeh.
Zraven je bila slika rojstnega lista, ki je naredila zgodbo bolj verodostojno. Na spletni strani je bila dodana še izjava, da je mama dejala, da se bo otrok imenoval Hearteyes, doma ga bodo klicali Smiley. Zgodba je bila deljena več tisočkrat, kot so ugotavljali ameriški strokovnjaki in mediji, so vsebino največkrat delili otroci.
Kako kritično razmišljajo otroci? Po eni od raziskav ki proučuje kognnitivni razvoj otrok, ameriški osnovnošolci menijo, da so informacije, najdene na spletu, na splošno točne, pri iskanju informacij pa jim je sicer vseeno, če so vmes informacije netočne ali če se pretirava. To pa pomeni, da slabo ločijo pravilno informacijo, od zavajujoče, lažne.
Otroci torej niso prepoznali, da gre za fake news, čeprav že na strani prettycoolsite.com v razdelku ABOUT piše da gre za satirično stran »Joke news/News for the dumb, joke for the wise.« To pomeni, da namenoma objavljajo izmišljene, šaljive zgodbe. Nihče od osnovnošolcev tudi ni pomislil, če je ime novorojenčka po zakonu lahko sestavljeno iz emotikonov oz. znakov. Odgovor je ne. Emotikonov v imenih v ZDA ni dovoljeno uporabljati. A tega otroci pač ne vedo.
Uradni sistemi za rojstne liste, osebne izkaznice, potne liste in druge dokumente uporabljajo le standardne znake angleške abecede (A–Z), nekatera ločila in včasih posebne znake (kot npr. črke z naglasi).
Emotikoni spadajo pod slikovne znake in jih večina državnih baz podatkov ne podpira. Tudi če bi starši poskusili vpisati emoji, bi uradnik to ime zavrnil.
»X AE A-XII
Poznamo pa primer Elona Muska in pevke Grimes, ki sta želela poimenovati svojega otroka X Æ A-12, vendar Kalifornijski urad za rojstva tega ni dovolil. Zato sta morala ime spremeniti v »X AE A-XII«, kjer je število zapisano z rimskimi številkami (XII), kar je abecedno sprejemljivo. Torej: številke niso dovoljene, črke pa.
Nazaj k zgodbi. Osnovnošolci fake news novice o treh emotikonih s srčki niso prepoznali in so jo delili, čeprav je bila povsem neresnična. (Razlogi: V tem članku si lahko preberete raziskavo o razvoju kognitivnih sposobnosti otrok v različnih starostnih skupinah in spopadanju z različnimi informacijami.)
Na spletu otroci težko prepoznavajo ali ločujejo prave informacije od zavajujočih ali celo neresničnih, če se v njih pojavljajo znani ljudje, pa jim še bolj verjamejo. Recimo: simpatična vplivnica Nina Osenar Kontrec, ki jo najdemo na spletni strani find influencer in Ljubljana večkrat trdi, da je nekaj, kar je zaužila, zdravilno.
Fact checkerji oz. tisti, ki preverejajo dejstva na družbenih omrežjih, izjave o napitkih, za katere nekdo trdi, da so zdravilni, pa za to ni znanstvenega dokaza, označijo kot neresnične ali pa jim dajo oznako nedokazano. Nina Osenar, ki sicer ne objavlja škodljivih vsebin je bila nespretna in zavajujoča pri izjavi » zdravilno « . Morske alge imajo na splošno izjemno veliko hranilnih učinkovin, nekatere so celo spoznane za terapevtsko pomoč pri določeni zdravljenjih, vendar pa to še ne pomeni, da ima morska mahovina dokazane zdravilne učinke, ki bi zdravili kakšno bolezen. Gre za enega od dodatkov k prehrani, ki ima svoje prednosti in stranske učinke. Nobena zdravstvena institucija namreč morske mahovine ni označila za zdravilno.
Med covidom-19 »smo« pili čudežne napitke s kurkumo, limono, ingverjem, medom in česnom, zraven pa je pisalo: »Če to spiješ vsako jutro, covida-19 ne boš dobil.« Ali pa: »To popolnoma očisti telo od virusa.«
Vsi največji mediji na svetu so take trditve ovrgli:
REUTERS
APF
https://factcheck.afp.com/doc.afp.com.9JA8ZM
Zakaj so take izjave nevarne?
Nobena od teh sestavin ni zdravila covida-19. Ingver pomirja grlo, limona ima vitamin C, vendar pa ne delujejo protivirusno. Ljudje so lahko zaradi takih objav odlašali z zdravniško pomočjo. WHO, fact checkerji, nacionalni in mednarodni instituti so uradno zanikali, da bi šlo za zdravilne učinke, in opozarjali na dezinformacije.
Eden od novejših viralnih posnetkov smutija, ki je obnorel TikTok, je oatzempic, smuti iz ovsa, limete, vode, ki da pomaga pri izgubi teže. Iz Amerike je prišel tudi v Evropo.
Zraven se je pogosto uporabljal ključnik #mealreplacement. Čeprav nima v sebi nič škodljivega, trendi govorijo o nadomestku obroka, ki pa ne vsebuje dovolj hranil. Kot opozarjajo strokovnjaki, se prehranskih nasvetov ne povzema po TikToku.
Spodaj pod takimi objavami namreč ni napisano, koliko polnovrednih obrokov mora otrok (odvisno od starosti) pojesti na dan. Mlada dekleta so tista, ki različne nasvete, tudi prehranske, pobirajo od influencerk, kar je lahko zelo slabo in ima lahko dolgoročne posledice na njihovo zdravje in samopodobo. Nekaj člankov na to temo tu in tu.
Razpihovanje sovraštva
Spletnih dezinformacij je veliko. Na Preiskovalno.si se z dezinformacijami, zavajanji in lažni informacijami ukvarjamo dnevno. A tarče niso le otroci, pač pa tudi odrasli. Posebaj pred volitvami je razpihovanja, strašenja in zavajanj veliko. Tole je primer kako strašiti z migranti.
Na videu vidimo oddaljen avtobus, ki je pripeljal v črno oblečene ljudi ob videu pa piše: » Nov dan, nov avtobus migrantov.« Ljubljančani vemo, da je video posnet pred azilnim domom na viču na ulici Cesta v Gorice 15, Ljubljana.
Vendar pa ne vemo enega ključnega podatka. Kdaj je bila slika narejena. Objava videa namreč ni enaka izdelavi posnetka. Če video prenesete in ga vložite v aplikacijo Metadata2Go pa lahko ugotovite, da je bil na tem videu datum izbisan, ter da je bil video nekoč po vsej verjetnosti že naložen ali pa deljen na več družabnih omrežij.
To pa je že prvi alarm. Prvi alarm, ki lahko dokazuje, da gre za manipulativno vsebino s katero želi nekdo zbujati strah pred migranti. Poleg tega ni jasno ali so to novi migranti, če so sploh in ali so jih nekam peljali in pripeljali?
Ali ta slika torej odraža stavek, »Nov dan, nov avtobus migrantov«?
Ne.
Nam pa že en sam klik na Googlu pokaže članek iz januarja, v katerem piše, da Azilni dom Vič letos sploh ni bil poln, temveč napol prazen. Če bi torej res vsak dan prihajal avtobus migrantov – kot nakazuje zapis »Nov dan, nov avtobus« – bi bil azilni dom, ki ima okoli 700 postelj, poln že v enajstih dneh (ob predpostavki, da avtobus sprejme 60 oseb). Uradni podatki pa pravijo nasprotno: migrantov je od začetka leta celo manj.
Na Tiktoku v zadnjem mesecu največ sovražne vsebine ustvarja stranka v nastajanju Straža, ki zagovarja bele ljudi, pretirava glede posilstev, glede migantov, njihove objave pa ne odražajo dejanskih statističnih podatkov. Gre za razpihovanje zla.
Izobraževanja in mentorstva za otroke: Kako prepoznati fotografije, narejene z umetno inteligenco
Na spletu je namreč vedno težje verjeti čemurkoli, otroci so posebej ogroženi, saj težko prepoznavajo lažne novice. Kot je v svojem TED TALKU povedal Hany Farid, smo v globalni vojni za resnico. Vojni, ki ima globoke posledice za institucije, družbe in demokracije. Generativna umetna inteligenca lahko z našo pomočjo ustvarja slike, ki so skorajda neločljive od resničnosti. Vendar pa umetna inteligenca dela napake, ki ne ustrezajo realnemu svetu. Natančno oko jih lahko zazna, sicer pa to delajo digitalni forenziki. Eden od načinov preverjanja slik je tudi, da jih enostavno preverimo na spletu. Obstaja namreč več programov, ki z gotovostjo preverijo avtentičnost slike.
Objavljamo primer izbranih fotografij za otroke. Kako ločiti naravne fotografije od tistih, narejenih z umetno inteligenco?
Otrokom predstavimo fotografije in jih pozovemo, da ugotovijo, ali so prave ali ne? Opazovati morajo natančno.
Bi sami s prostim očesom ugotovili katera je narejena z umetno inteligenco in katera ne?
Primeri slik so s spletne strani https://insight.kellogg.northwestern.edu
Otroke s tem naučijo natančnega opazovanja in kritičnega razmišljanja. Slike sicer lahko otroci preverijo tudi z različnimi orodji.
Na Preiskovalno.si uporabljamo Image Whisperer
Detektorji umetne inteligence
Za prijavo na izobraževanje na ameriško fakulteto Stanford moraš na koncu prijave napisati, ali si uporabljal umetno inteligenco. Ne glede na tvoj odgovor obstajajo programi, ki preverjajo uporabo umetne inteligence, ki bodo po našem mnenju kmalu obvezni za učitelje, da bodo lahko preverili kdo uporablja umetno inteligenco in kdo ne. Učenci namreč vse pogosteje naloge rešujejo s ChatGPT. Učiteljica Maja Vičič Krabonja je v začetku leta na enem od predavanj za RTV povedala, da sama dovoli uporabo Chat GPT-ja če ga otroci znajo uporabljati ustrzno po kriterijih : » Premalo se zavedamo, da Chat GPT je teoretična mašina, ki je v bistvu zelo iznajdljiva, uporabna, ampak mladi morajo znati razbrati, kaj imajo pred nosom in vidijo in kaj piše na zaslonu. Dovolim ga uporabljati, ampak kritično in le kot enega izmed pripomočkov. Tako kot uporabljamo različne vire iz različnih knjig, lahko uporabljamo tudi različne internetne vire. Chat GPT veliko internetnih virov združi in učenci mu slepo verjamejo. Katere spletne strani so verodostojne, katere niso? To je naša naloga, da jih naučimo kot učitelji. Ne smemo dovoliti, da bodo učenci ob poplavi informacij na medmrežju goli in bosi. Ker to bodo, če jih ne bomo znali voditi in usmerjati. Chat GPT te lahko pelje čez vodo in ostaneš žejen. Kaj ti pomaga, če mu ne znaš zastaviti vprašanja, če z njim ne znaš komunicirati? Ti moraš biti v bistvu ves čas intelektualni policaj, če želiš, da ti pomaga. In to je tisto, kar je po mojem mnenju naloga današnjih učiteljev, ker ne bomo preprečili, da ga učenci ne bi uporabljali. Konec konec je vse skupaj le internet. «
Umetna inteligenca danes zato ni le več orodje za ustvarjanje besedil, pač pa jo uporabljajo v več poklicih, ki se preoblikujejo in prilagajajo. Današanja generacija otrok, ki verjame, da je ime lahko sestavljeno iz simbolov, bo morala imeti v šolah mentorje, ki jih bodo naučili kritično razmišljati. Še nikoli ni bilo tako pomembno ne verjeti vsemu, kar piše na družabnih omrežjih. Kot je povedal Farid v Ted Talku » Ljudje težimo k zdravi prehrani, ker vemo, da je junk food slab za nas. S tem razmišljanjem moramo brati tudi novice. Družabna omrežja niso dobra za naše zdravje, zato jih moramo obravanavati s kritično distanco. «
Ne verjamite novicam, ki jih preberete na družabnih omrežjih. Verjemite preverjenim. Pomembno je, kdo vam je novico posredoval. Naj bo to novinar. Naj ne bo influencer, naj ne bo nekdo, ki je vpisan v politično stranko.
************************************************************************
To je eden od serije člankov na temo otroci in dezinformacije, ki jih pripravljamo na Preiskovalno.si
