Že pred uradnim začetkom zbiranja 40 tisoč podpisov, ki so potrebni za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma proti pokojninski reformi, so vladni predstavniki začeli s široko kampanjo ustrahovanja, da bi ljudi odvrnili od tega, da bi dali svoj podpis v podporo naknadnemu zakonodajnemu referendumu o zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2O).
Ta kampanja ustrahovanja pa se je začela zato, ker se vlada sama boji, da bi Delavski koaliciji uspelo zbrati potrebnih 40 tisoč podpisov. Boji se tega, da bi »ovce« spregledale trhlost njihovih argumentov, ki naj bi govorili v prid tako imenovani pokojninski reformi.
Farsa javne razprave
Strah na vladni strani je bilo čutiti že bistveno pred sprejemom pokojninske reforme v Državnem zboru. Socialni partnerji so dosegli dogovor o pokojninski reformi 2. aprila 2025. Javna razprava je potekala do 21. aprila – dobra dva tedna od sklenitve dogovora s socialnimi partnerji, kar lahko ocenim samo kot farso, ki si jo je dovolilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, češ da so bile v razpravo vključene tudi široke ljudske množice.
V dosedanji parlamentarni praksi je bilo tako, da je Državni zbor razpisal javno razpravo, ki pa je praviloma ob tako pomembnih zadevah, kot je pokojninska reforma, trajala najmanj tri mesece. Tokrat pa je pripombe zbiralo ministrstvo samo – in o njih nikoli ni poročalo javnosti. Povedali so, da so prejeli 25 pripomb, nikoli pa razkrili, katere so bile upoštevane in zakaj. Jasno je bilo, da so želeli, da bi ljudje o vsebini reforme izvedeli čim manj – vsaj do trenutka, ko bi še lahko vplivali nanjo.
Tri cilje so zapisali, nobenega niso dosegli
Ko so bila objavljena izhodišča za pokojninsko reformo, sem bralcem v enem svojih prispevkov zapisal, da predlagatelj v preambuli ne zasleduje niti enega zastavljenega cilja v izhodiščih za pokojninsko reformo. In tudi po sprejemu pokojninske reforme v Državnem zboru svojega stališča nisem spremenil. Predlagatelj reforme je v izhodiščih zapisal tri temeljne cilje: dostojnost pokojnin, transparentnost sistema in vzdržnost pokojninske blagajne.
Predlagatelj oziroma minister Luka Mesec ni nikoli pojasnil, kaj razume s pojmom dostojna pokojnina. Po mojem razumevanju bi bila ta dosežena šele, ko bi polna pokojnina presegla prag tveganja revščine. Danes znaša zagotovljena pokojnina za 40 let dela 781 evrov, kar je 200 evrov pod pragom revščine (981 evrov).
Ko govorimo o vzdržnosti pokojninske blagajne, me begajo pogoste izjave ministrov te vlade, češ da morajo vsako leto v pokojninsko blagajno doplačati okoli poldrugo milijardo evrov. Pri tem zavestno zamolčijo, da jih Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju zavezuje v svojem 161. členu, da morajo pokojnine zagotoviti iz proračuna za več kot 40 kategorij upokojencev, ki za svoje pokojnine nimajo podlage v vplačilih v pokojninsko blagajno.
Poskus izenačitve prispevkov delodajalcev in zaposlenih (8,85 % : 15,5 %) je padel pod pritiski delodajalcev. Če bi predlagatelj vztrajal pri izenačitvi, bi pokojninska blagajna danes dejansko bila vzdržna.
Pri transparentnosti pokojninskega sistema ni bilo narejenega nič. Še vedno obstajajo kategorije upokojencev, ki prejemajo pokojnine brez vplačanih prispevkov. Če bi vlada želela resnično transparentnost, bi te kategorije izločila iz pokojninske blagajne, sredstva pa bi se zagotavljala neposredno iz proračunov posameznih ministrstev.
Kajtimir Kunc je upokojenec, aktivni državljan in publicist, ki se bori za pravice svojih stanovskih kolegov in kolegic.
Demografska strašila brez vsebine in vladni bonbončki
Vlada in njeni sateliti strašijo ljudi z demografijo. Nihče pa javnosti ni pojasnil, v čem se slovenska demografska slika razlikuje, na primer, od avstrijske. Avstrija za pokojnine namenja skoraj 50 % več svojega bruto domačega proizvoda kot Slovenija. Slovenija za pokojnine namenja slabih 10 % svojega BDP in je za četrtino pod povprečjem Evropske unije. Ali je demografska slika v Italiji res toliko boljša od slovenske, da si naši zahodni sosedje lahko privošči 16 % delež svojega BDP za pokojnine?
Vlada in njeni satelitski mediji ter organizacije svarijo, da bo prihodnja pokojninska reforma še slabša od aktualne, ker se Sloveniji obeta obveznost, da bomo morali za obrambne izdatke v okviru Nata namenjati 5 % svojega BDP.
Nekatere članice EU so se odločile, da tej zavezi ne bodo sledile, saj je njihov interes predvsem delo v korist svojih ljudi – volivcev – in ne v korist orožarskega kapitala in njegovega profita.
Svarijo tudi pred tem, da bo nova pokojninska reforma, če jo bo pripravljala Janševa SDS, za ljudi slabša od te, ki jo imamo zdaj na mizi.
Kako lahko to vedo? Sploh pa – ali danes pokojninsko reformo sploh potrebujemo, če smo z izplačili pokojnin še vedno globoko pod povprečjem EU?
Neoliberalna politika aktualne vlade je že začela z deljenjem predvolilnih bombončkov. Eden takih je tudi božičnica.
Ta je postala predmet manipulacije aktualne vlade, da bi upokojence odvrnila od podpisa podpore naknadnemu zakonodajnemu referendumu, češ: »Če bo pokojninska reforma padla na referendumu, božičnice ne bo.«
Kako zaskrbljeni so glede upokojencev?! Prav ganjen sem!
Vlada in upokojenci: veliko obljub, malo dejanj
Ta vlada rada govori o skrbi za upokojence, a dejstva povedo drugo zgodbo.
– Letni dodatek se bo prihodnje leto zvišal za celih pet evrov – simboličen znesek, ki razkriva pravi odnos oblasti do starejših.
– Ob ukinitvi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je vlada obljubila pravičen prispevek glede na socialni položaj, pa obljubo prelomila. Če bi jo izpolnila, bi povprečni upokojenec dobil več, kot znaša obljubljena božičnica 150 evrov.
– Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri obračunu prispevka za dolgotrajno oskrbo krši logiko in pravičnost – prispevek 1 % od neto pokojnine zaračunava celo od obveznega zdravstvenega prispevka. Tako se mesečno neupravičeno pobere okoli 250.000 evrov. Na to sem že večkrat opozoril, pred kratkim tudi enega od poslancev v Državnem zboru, pa bomo lahko vsi skupaj videli, kakšen bo rezultat.
– V »skrbi za upokojence« vlada v času svojega mandata ni izvedla nobene izredne uskladitve pokojnin, čeprav bi jo zakon dopuščal.
– Koalicijska obljuba o zagotovljeni pokojnini 700 evrov je bila uresničena pozno in v času visoke inflacije – realno je pomenila manj kot leto prej. Ukrep zagotovljene pokojnine v višini 700 evrov bi dosegel učinek, če bi bil uzakonjen januarja 2023, tako pa je do novembra izgubil okoli 10 %, saj je ob koncu leta 2023 realno predstavljal celo manj, kot je bila določena zagotovljena pokojnina za leto 2022.
– Država še vedno ni popravila krivic tistim, ki so bili upokojeni po zakonu, ki je kršil evropsko direktivo o enakosti spolov. Naša država je moške upokojila z različnim odmernim odstotkom kot ženske.
Toliko o skrbi te vladne garniture za upokojence.
Uravnilovka namesto pravičnosti
Vlada že mesece ponavlja mantro, da bodo z novo pokojninsko reformo pokojnine višje. A resnica je ravno nasprotna: tistim s polno pokojninsko dobo se pokojnine ne bodo dvignile. Dvignilo se bo le število tistih, ki bodo prejemali zagotovljeno pokojnino – ker bodo nove pokojnine matematično nižje zaradi podaljšanega referenčnega obdobja, kljub višjemu odmernemu odstotku.
To ni pravičnost. To je uravnilovka, ki dolgoročno ruši pokojninski sistem, na katerem temelji medgeneracijska solidarnost.
Nihče ni pojasnil, zakaj bi inženir, zdravnik ali profesor, ki vplačuje enak odstotek kot vsi drugi, in bo ob upokojitvi prejel skoraj enako pokojnino kot nekdo z bistveno nižjimi dohodki in odgovornostmi, še vplačeval v pokojninsko blagajno.
In nihče ne pove mladim, ki danes vstopajo na trg dela, ali jih ob koncu delovne dobe sploh še čaka pokojnina – ali le še prazna obljuba socialne varnosti.
Medtem ko se vlada boji, da bi ljudje pokojninsko reformo razumeli in presodili sami, nas hkrati sili v referendume o jedrski energiji in drugih temah, kjer večina nima niti osnovnih strokovnih znanj. Ko pa gre za naše pokojnine, našo prihodnost, bi najraje odločala brez nas.
Zato – dovolite ljudem, da se odločijo sami o svoji starosti, o svoji varnosti in o svojem dostojanstvu.
*Naslovna slika je nastala ob pomoči Chatgpt.
