Vrhovno državno tožilstvo je prejelo kazensko ovadbo zoper ministra Simona Maljevca, ki je bila podana zaradi suma zlorabe uradnega položaja in poslovne goljufije: »Obstaja utemeljen sum, da je storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja po 257. členu KZ-1 in/ali kaznivo dejanje poslovne goljufije po 228. členu KZ-1.«
V ovadbi, ki smo jo prejeli tudi na Preiskovalno.si piše:
»Z dnem 1. 7. 2025 se je v Sloveniji začel pobirati prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujejo vsi državljani z dohodki (zaposleni, upokojenci, samozaposleni itd.).
Po uradnih podatkih ZZZS in Ministrstva za solidarno prihodnost je bilo do konca avgusta 2025 pobranih že več deset milijonov evrov. (Od 1. julija do 8. oktobra smo državljani po podatkih ZZZS za storitve dolgotrajne oskrbe vplačali že 110.007.690 evrov – op. p.)
Kljub temu dejanski sistem dolgotrajne oskrbe še ne deluje – ni vzpostavljen informacijski sistem, niso izdane odločbe, izvajalci storitev še niso pripravljeni.
Pravice do dolgotrajne oskrbe na domu, ki naj bi začele veljati s 1. 7. 2025, niso dostopne upravičencem. Pravice za oskrbo v institucijah, ki naj bi začele veljati s 1. 12. 2025, prav tako niso sistemsko urejene.
Državljani so tako prisiljeni plačevati prispevek za storitev, ki je objektivno ne morejo koristiti, saj država ni pravočasno poskrbela za implementacijo zakona.«
Zaradi navedenih dejstev po mnenju ovaditelja obstaja utemeljen sum:
- da je odgovorna oseba kot uradna oseba opustila dolžno ravnanje in s tem povzročila veliko premoženjsko škodo državljanom (257. člen KZ-1 – zloraba uradnega položaja), in/ali
- da je država pod pretvezo nudenja storitev pobirala denarna sredstva, čeprav je vedela, da storitev ne more zagotoviti, s čimer so državljani v zmoti plačevali prispevke (228. člen KZ-1 – poslovna goljufija).
Kaj o očitanih zlorabah pravi zakonodaja in kakšne kazni predvideva?
Takšne kazni predvideva 257. člen KZ-1 za zlorabo položaja:
Poslovna goljufija je obrazložena v 228. členu KZ-1:
Vir: KZ-1
Ovadba je bila spisana 2. septembra 2025 in je anonimna, na vrhovnem tožilstvu pa so jo, kot so nam potrdili, prejeli včeraj: »Sporočamo, da smo na Vrhovnem državnem tožilstvu prejeli pisanje, ki po vsebini ustreza vašemu vprašanju in bo posredovano pristojnemu tožilstvu v odločitev glede nadaljnjega postopanja.«
Glede na obseg in višino oškodovanja je v kazenski ovadbi izražena tudi pobuda, da tožilstvo po uradni dolžnosti pretehta, ali so v opisanih okoliščinah podani znaki tudi drugih kaznivih dejanj, ki bi jih bilo mogoče očitati odgovornim osebam.
Molk na vladi
Ali že poteka predhodno preverjanje ali zbiranje obvestil, smo povprašali tudi Policijo, kjer pa odgovarjajo, da »na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne fizične osebe, vam zaradi varstva osebnih podatkov ne moremo odgovoriti«.
Minister Simon Maljevac z ovadbo še ni seznanjen, so nam sporočili iz njegovega kabineta. Za komentar smo prosili tudi predsednika vlade Roberta Goloba, ki kljub glasnemu opozarjanju na neizvajanje oskrbe ob pobiranju obveznega prispevka ministru iz koalicijske partnerice Levice zagotavlja podporo. Vprašali smo ga, ali bo v primeru preiskave in utemeljenih navedb iz ovadbe ukrepal zoper ministra? Odgovora nismo prejeli.
Na ministrstvu so zavajali
Medtem ko minister Maljevac še naprej razlaga, da »dolgotrajna oskrba živi«, kako iz dneva v dan bolj napreduje in samo še hip, pa bodo začeli izvajati DO na domu, pa je državnemu sekretarju dr. Luki Omladiču, pristojnemu za področje dolgotrajne oskrbe, na 49. Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ušlo tole:
»Ali resno mislite, da če v zakonu piše, da bo 1. julija začela veljati pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, ki je zdaj ni, in za katero računamo, da bo v prihodnjem desetletju pridobila toliko uporabnikov, kot jih ima zdaj oskrba v domovih, torej 20 tisoč in več. A lahko kdo razumno pričakuje, da če zakon reče, da začne ta pravica veljati 1. julija 2025, da hoče zakon s tem reči, da se bo 20.000 uporabnikov kar naenkrat pojavilo in se bo začelo izvajati. Ne. Postopoma se začne izvajati.«
Da, gospod državni sekretar. Javnost to upravičeno pričakuje. Zakon je ekspliciten:
Po besedah, ki jih je izrekel kot državni funkcionar in zadolžen za izvedbo zgodovinskega projekta, kot ga po Maljevčevem zatrjevanju ni bilo 30 let, so na vladi očitno vedeli, da sistema dolgotrajne oskrbe ne bo mogoče hitro vzpostaviti. Javnost pa je storitve dejansko pričakovala, ker rok začetka izvajanja storitev dolgotrajne oskrbe določa zakon. Nerazumno je torej, da država pobira prispevek za storitev, ki je ne omogoča.
Vlada s tem na zavajajoč in manipulativen način premešča krivdo na pričakovanja javnosti in ustvarja vtis, da je bilo od začetka jasno, da sistem ne bo deloval 1. julija, čeprav so ministrstvo in vlada to javno zatrjevali od leta 2023 naprej v uradnih sporočilih, novinarskih nastopih in obrazložitvah zakona.
Dejansko gre za klasičen primer politične retorike sprenevedanja in izkrivljanja. Medtem ko se od državljanov pričakuje dosledno spoštovanje zakonov – sicer sledijo sankcije – država sama pogosto teh rokov in obveznosti ne izpolnjuje.
Preverili smo
Levica na ministrstvu za solidarno prihodnost manipulira tudi s sklicevanjem na pozitivne ocene mednarodne agencije Fitch, ki je Sloveniji zvišala bonitetno oceno iz A na A+. Takole je na seji odbora govoril dr. Omladič: »Na izboljšanje ocene sta vplivala novi prispevek za dolgotrajno oskrbo in pokojninska reforma, s katerima je država zmanjšala dolgoročne proračunske težave, povezane z demografskimi spremembami. To pomeni vsaj ena ocena, ki je podana nekoliko iz objektivne razdalje in je precej drugačna kot tista opozicije, ki govori, da je vse skupaj neuspešno, neuspelo, zgrešeno. Dolgotrajna oskrba je objektivno prispevala poleg vsega ostalega tudi k izboljšanju ocene Slovenije glede njene kredibilnosti pred mednarodnimi trgi.«
Preverili smo, kaj je Fitch dejansko napisal. Agencija v besedilu, ki je javno dostopen na njeni spletni strani in smo ga podrobno prebrali, ne trdi, da je prispevek sam po sebi rešitev za državne finance. Nikjer ni omenjen izraz dolgotrajna oskrba (angl. long-term care) ali prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bi neposredno prispevala k izboljšanju ocene.
V poročilu Fitch Upgrades Slovenia to ‘A+’ v delu Progress on Key Reforms piše takole:
The authorities have made reform progress to address ageing-related pressures, including pension reform recently adopted by parliament. This targets stabilisation of the pension bill around the 2024 level (10% of GDP) in the medium term and a moderation of its long-term increase.
Prevod: Oblasti so dosegle napredek pri reformah, namenjenih reševanju pritiskov, povezanih s staranjem prebivalstva, vključno s pokojninsko reformo, ki jo je parlament nedavno sprejel. Ta cilja na stabilizacijo izdatkov za pokojnine na ravni iz leta 2024 (10 % BDP) v srednjeročnem obdobju ter na blažitev njihove dolgoročne rasti.
Fitch med strukturnimi ukrepi omenja pokojninsko reformo kot konkreten ukrep. Poleg tega med ključnimi dejavniki višje bonitetne ocene omeni še zmanjševanje javnega dolga, fiskalno disciplino, stabilno politično okolje, plačno reformo in upravljanje dolga.
To pomeni, da izjava državnega sekretarja, da sta »na izboljšanje ocene sta vplivala prispevek za dolgotrajno oskrbo in pokojninska reforma«, preveč samozavestna in pretirana.
Fitch ni pohvalil prispevka, ampak splošno fiskalno disciplino in napredek pri strukturnih reformah. Izjava Omladiča je sicer delno resnična, a tudi zavajajoča. Gre za politično interpretacijo. Taka posplošena interpretacija pa zmanjšuje kredibilnost izjav uradnih oseb.
Pojasnilo državnega sekretarja: »Fitch v dokumentu »Rating Report – Slovenia«, ki poda širšo sliko dviga bonitetne ocene na A+, jasno navaja: ‘Slovenska vlada napreduje pri nizu reform, s katerimi naslavlja stroške staranja prebivalstva, vzdržnosti javnih financ in drugih strukturnih izzivov. Reforma dolgotrajne oskrbe je zaključena in se že izvaja v praksi. Financira se z dodatnima dvema odstotnima točkama novega prispevka za socialno varnost, odtegnjenega od bruto plače, ter z enim odstotkom pokojnin od sredine leta 2025 dalje.’ Tudi sicer je iz konteksta v komentarju spremembe bonitetne ocene jasno razvidno, da je na zvišanje bonitetne ocene poleg nedavno sprejete pokojninske reforme vplivala tudi dolgotrajna oskrba, čeprav ni izrecno omenjena (komentar spremembe bonitetne ocene namreč omenja vladne strukturne reforme, ki zmanjšujejo srednjeročne in dolgoročne fiskalne pritiske, povezane s staranjem prebivalstva).«
Je pa agencija Fitch dolgotrajno oskrbo (Long-Term Care Act) kot prihodnjo reformo v Sloveniji omenila v svojem poročilu 4. aprila letos, ko je zapisala:
»Slovenija je dosegla pomemben napredek pri izvajanju reform, namenjenih obravnavi fiskalnih izzivov, povezanih s staranjem prebivalstva. Zakon o dolgotrajni oskrbi, sprejet leta 2023, uvaja višje prispevke za socialno varnost od sredine leta 2025 za financiranje storitev oskrbe starejših, medtem ko je pokojninska reforma, načrtovana za leto 2026, namenjena stabilizaciji pokojninskega sistema v srednjeročnem obdobju.«
V dobi digitalizacije odločbe pišejo na roke: do začetka oktobra izdanih 37 odločb
Na papirju sistem dolgotrajne oskrbe živi, stroka pa opozarja na realne probleme s terena.
Minister tudi pravi, da naj bi »vsi uporabniki domov za starejše pred decembrom dobili osebne načrte za to, v kateri kategoriji bodo in kaj bodo prejemali v dolgotrajni oskrbi,« a Tatjana Milavec, sekretarka Skupnosti CSD, poroča o nasprotnem. Informacijski sistem, ki nas bo stal pol milijona evrov, še kar ne deluje, zato morajo zaposleni odločbe pisati ročno – kot pred 30 leti. »Do začetka oktobra je bilo uradno potrjeno, da so bile izdane tri odločbe, dve na Koroškem in ena v Posavju. Na Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije razpolagamo s podatkom, da so centri izdali 20 odločb za pravico do dolgotrajne oskrbe na domu in 17 odločb za pravico do e-oskrbe.«
Na Maljevčevem ministrstvu še pravijo, da gre za »spinanje« in da »več sto ljudi gradi dolgotrajno oskrbo«. Kje pa jih je več sto, ki jih potrebujejo starejši, da jim zamenjajo plenice, oskrbijo preležanine in rane, pomagajo pri higieni in prehranjevanju?
Na odločbe samo v domovih za starejše čaka več kot 20.000 ljudi. Ročno izdajanje odločb povečujejo pritisk na sistem in je za zaposlene dodatno administrativno delo, ko bi morali v prvi vrsti zagotavljati strokovnost, natančnost in človeški pristop do uporabnikov. Ne smemo namreč pozabiti, da gre za ljudi, ki so v težki življenjski situaciji, ko nujno potrebujejo pomoč in podporo, pogosto gre za starejše, bolne ali funkcionalno ovirane osebe, ki ne zmorejo več samostojno skrbeti zase. Problem so tudi onemogli starejši, ki nimajo nikogar.
Ni jasno, kdo bo to delo do decembra sploh izvedel. Takrat se bo končalo tudi državno sofinanciranje, zato bodo tisti, ki ne bodo prešli v novi sistem, plačevali več. Po novem sistemu plačilo za standardno namestitev in prehrano ne bo smelo preseči minimalne zajamčene pokojnine (približno 780 evrov), zato naj bi bil za večino stanovalcev prehod finančno ugodnejši.
Skupnost CSD Slovenije je zato Ministrstvu za solidarno prihodnost podala pobudo za interventni zakon, ki bi omogočil izvedljivo uvedbo pravic do dolgotrajne oskrbe s 1. decembrom 2025.
Cilj je, da bodo:
- stanovalci domov za starejše avtomatično prevedeni v novi sistem, tudi če sami ne morejo dati soglasja,
- uporabniki e-oskrbe pa bodo ohranili pravice do prejema odločbe.
Reforma dolgotrajne oskrbe je že nekaj časa na kritični točki preloma — je simbol reforme na papirju: zakon je, prispevki so, storitev pa ni. Ne samo to, v tem članku smo razkrili, da bo minister Maljevac naš denar delil tudi za piar propagando. Načeto zaupanje v ministrsko funkcijo in celoten projekt dolgotrajne oskrbe, v obljube, ki so stale milijone, a večini doslej niso prinesle nič drugega kot položnice, bodo poslanci presojali konec tedna z interpelacijo Simona Maljevca.
****************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
