V kabinetu predsednika vlade menijo, da lahko žaljiv zapis podjetnika Aleša Štrancarja na omrežju X »ogrozi premierovo varnost in da ga ni mogoče razumeti drugače kot poziv k likvidaciji.«
Poleg poslancev Svobode se je na zapis z ogorčenjem odzval tudi minister za finance Klemen Boštjančič na Linkedinu. Pod njegovo objavo pa se je vsulo mnenj, ki dokazujejo, da imajo volilci dolgoročni spomin.
»Na žalost niste obsodili podobnega Smrt janšizmu, tako da se vam tole vrača kot bumerang. Pa se lahko vsi strinjamo, da je nivo kulture na psu.«
»Ko je vaš predsednik drugače misleče ozmerjal s fašisti, je vse lepo in prav? Naredili ste državo dvojnih meril.«
»Je kdo obsodil z jasno izraženim mnenjem Jankovića za zlorabo položaja v primeru farmacevtka?«
»Dragi minister, ob obnašanju kolegice Vonta na preiskovalnem odboru pa ne boste dodali nič? Meje si postavljate sami s svojim zgledom in refleksijo.«
»Če se spomnim, ste tudi vi prišli na vlado s toksičnim obravnavanjem opozicije, tako da bi bilo modro, da ste tiho.«
»Zakaj se ne zganete, ko so državljani, ki jih predstavljate, podvrženi pravemu nasilju, ko teče kri? Kmete, ki nas oskrbujejo s hrano, mlatijo na lastnih poljih, vi pa zagovarjate nasilneže, kriminalce.«
» Ali niso politkolesarji in razgrajači, ki so vas kasneje ustoličili pred parlamentom zažigali lutke s človeškimi podobami?«
Sovražni govor pogosto zaznavamo kot nekaj, kar delajo drugi. A paradoksalno pogosto izstopajo prav tisti, ki nosijo moralni imperativ in so posredno odgovorni za njegovo produkcijo, pogosto skozi posredno diskreditacijo, zbadanje ali polarizacijo. Slednja je bistvena za Svobodo in predsednika vlade, ki ves čas ustvarja dva svetova – »oni, Janševi, in mi«.
»Cancel culture vlada«
Poleg tega je za predsednika vlade značilna »cancel culture« ali slovensko kultura utišanja, izključevanja in onemogočanja vseh tistih glasov, ki se niso pripravljeni podrediti in ubogati. V preteklosti so to doživele Tatjana Bobnar, svetovalka za odnose z javnostmi Petra Škofic pa sekretarka za kulturo Kaja Širok, da o še drugi ministrici, svetovalkah, poslanki Mojci Šetinc Pašek sploh ne pišem. Svoboda je skozi medije briljantno izpilila diskreditacijski diskurz do izbranih posameznic. In kaj je še pripeljala do popolnosti? Poleg igranja na karto žrtve, ki smo jo videli v tej epizodi s Štrancarjem, ki je šel čez mejo, smo vedno bolj priča medijskim spinom. Tri dni se zaradi izjave na X po medijih vrti ta tema, čeprav je prav napadeni v preteklosti uporabil besedo »fašisti« v političnem diskurzu. Te dni pa mu dajo prostor, da igra občutljivega in napadenega kalimera. Zakaj ima ta vlada s poslanci prostor do moralne ekskluzivnosti v medijih, če že tri leta od nje poslušamo diskreditacijski diskurz, izključevanje in kulturo nesprejemanja pri drugače mislečih. Tudi to so vse podskupine sovražnosti.
Ena od najbolj napadenih s strani vladnih medijev je tudi predsednica države. Ves čas ji pripisujejo, da je bila odvetnica elite, ji pod nos mečejo premoženje in jo zaradi drže želijo prikazati kot sovražnico številka ena te vlade – ker se ne podredi in ne imenuje ljudi, ki si jih je zamislila Golobova vlada. Kakšna sprevržena mentaliteta podaljšane roke Golobovega kabineta v medijih, ki si jemlje pravico do enakega moralnega etiketiranja. Imamo predsednico države, ki je prišla do vseh funkcij z izobraževanjem, delom in glasovi na volitvah. Preden je prišla na funkcijo, bi si prevoz s helikopterjem zaradi svojih uspehov v odvetništvu plačala sama. Pa vendar so njeno pot upravičili na policiji, in kot rečeno, je do take poti kot predsednica s stopnjo varovanja, ki ji pripada, pač upravičena.
In če se vseeno strinjamo, da je šlo za sporen prevoz na morje in na to mediji upravičeno opozorijo, pa je povsem nekorektno in na meji dobrega okusa, da noben od teh medijev ne poroča o pravicah Golobove partnerke. Pa ves čas potuje, ne vemo, kje je zaposlena, ali prejema sredstva države skozi stranko Svoboda in do koliko davkoplačevalskih sredstev je bila neupravičeno upravičena? Pod nobeno vlado do sedaj še nisem videla toliko medijskih krivic kot pod to. Ne, mediji pišejo o tem, kdo ji je naredil obleko in kdo ji naredi make up? Kakšno sprevrženo novinarstvo.
Še niti teden dni ni, ko je bila javnost seznanjena s tem, da naj bi KPK z veliko verjetnostjo (kot je poročal POP TV) ugotovil korupcijo pri predsedniku vlade, mediji pa gledajo v kopalnico in bazen predsednice države in se sprašujejo, kaj je v vrečkah Pirc Musarjeve. Še nikoli, pod nobeno vlado, nisem doživela toliko medijskih krivic največjih medijev kot pod to. Mehak ton poročanja, minimiziranje škandalov, veliko prostora za namišljene marketinške zgodbe (poplavljenci) in malo za številne afere, medtem ko bi pri enaki zgodbi opozicija bila deležna odmevnih analiz in neusmiljenosti. Pozabljamo, da ima levica večji vpliv na medije od desnice. Kulturni sektor in intelektualne elite so vedno naklonjene naprednim levim političnim opcijam, zato se, kot sedaj, vzpostavi neproblematična simbioza: Svoboda izbranim medijem pomaga skozi različne državne tokove preživeti, mediji pa jo ščitijo pred preveliko kritiko. Levi politični škandali se tako hitro sperejo, desni pa ostanejo v spominu. In ta dvojna merila spodkopavajo zaupanje v medije. In namesto da bi vsi psi čuvaji, ki držijo v rokah svoje kipce, kričali o tej nepravičnosti, postanejo psi čuvaji oblasti.
Največja nevarnost ni v tem, da imamo oblast, ki uporablja dvojna merila, temveč v tem, da imamo medije, ki to dvoličnost legitimirajo. Dokler bo veljalo, da so eni kritizirani do zadnje vejice, drugi pa zaščiteni kot nedotakljivi, ne moremo govoriti o svobodi medijev, temveč o njihovem ujetništvu. In to je za demokracijo hujše od vsakega sovražnega tvita.
Nataša Markovič je novinarka in soustanoviteljica portala Preiskovalno.si
************************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barabara in Nataša
