Predstavniki vlade izražajo odkrito zadovoljstvo, ker so dosegli zastavljen cilj dostojnih pokojnin. Ali je res tako, se v aktualni kolumni sprašuje avtor, upokojenec, publicist in borec za pravične pokojnine Kajtimir Kunc, ki ugotavlja, kaj nam prinaša in kaj nam jemlje pokojninska reforma. Zanimivo bi bilo, če bi kdo povprašal ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luko Mesca, kaj on razume kot dostojno pokojnino. Ali je po predstavah koalicijskih strank dostojna pokojnina, ki za polno pokojninsko dobo ne dosega prag revščine? Če je tako, potem za nobenega polnoletnega državljana v Sloveniji ne more biti dvoma, da imamo opravka s tipično neoliberalno vlado, ki jo, naj vas spomnim, sestavljajo Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica.
Po mojem skromnem mnenju bi lahko govorili o dostojnih pokojninah, če bi bila vsakemu upokojencu, na podlagi vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno, bila odmerjena pokojnina za polno pokojninsko dobo nad pragom revščine. Že večkrat sem zapisal, da vlada s predlagano pokojninsko reformo ne zasleduje tega zastavljenega cilja, saj se bo večini delovno aktivnih prebivalcev naše države odmerjala pokojnina, ki bo nižja od praga revščine. Tudi po tem, ko bo odmerni odstotek za polno pokojninsko dobo dosegel 70 %, saj bo na višino pokojnine bistveno vplivalo povprečje izplačanih plač za 35-letno obdobje (40 let pokojninske dobe, od katere se bo odštelo 5 najslabših let). O tem sem precej podrobno pisal v kolumni »Quo vadis, upokojenec?«, ki je bila objavljena na portalu Preiskovalno.si.
S predvidenim novim načinom rednega usklajevanja pokojnin se bo razkorak med slovensko povprečno neto plačo in povprečno pokojnino še povečeval. Leta 2022 je povprečna slovenska pokojnina predstavljala 63% takratne povprečne slovenske neto plače. Danes povprečna slovenska pokojnina predstavlja zgolj 57% slovenske povprečne neto plače. Za primerjavo naj navedem, da je v Avstriji, ki ima skoraj identično demografsko sliko, kot je v Sloveniji in zelo podoben pokojninski sistem, kot je v naši državi, v letu 2022 povprečna avstrijska pokojnina znašala 87% njihove povprečne neto plače. (Vir)
Ob tem je treba posebej poudariti, da avstrijski upokojenec prejme 14 pokojnin na leto za razliko od slovenskega upokojenca.
Kajtimir Kunc je upokojenec in borec za pravične pokojnine. / Osebni arhiv
Vprašljiva trditev premierja Goloba o rasti pokojnin
Po trenutno veljavni zakonodaji se pokojnine redno usklajujejo 1-krat letno in sicer v razmerju 60 % na podlagi letne rasti povprečne plače in 40 % na podlagi letne rasti cen življenjskih potrebščin. V preteklosti so vlade blažile razkorak med povprečno neto plačo in povprečno pokojnino z izrednimi uskladitvami pokojnin, ki imajo svojo zakonsko podlago tudi v trenutno veljavnem zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). V času vladanja vlade, ki ji predseduje dr. Robert Golob, izrednih uskladitev pokojnin ni bilo, zato se je tudi razmerje med povprečnimi neto plačami in povprečno pokojnino poslabšalo na račun pokojnin.
Od kod torej trditev predsednika vlade dr. Roberta Goloba, da v Sloveniji pokojnine naraščajo hitreje od rasti življenjskih stroškov, ko pa dobro vemo, da se pokojnine redno usklajujejo na podlagi podatkov za preteklo obračunsko obdobje (podatki za preteklo leto)? Z novim načinom rednega usklajevanja pokojnin, ki bo po prehodnem obdobju temeljil na 20 % rasti povprečne slovenske plače in 80 % povprečne rasti življenjskih stroškov, je več kot očitno, da se bo poslabšal tudi položaj upokojencev, ki smo bili upokojeni pred uveljavitvijo načrtovane pokojninske reforme, razkorak med plačami in pokojninami se bo pa v prihodnje še povečeval. To je še posebej zelo problematično tudi zaradi metodologije za izračun stopnje rasti življenjskih stroškov, ki nima nič skupnega z dejanskim stanjem na tržišču, tako da sem se že večkrat vprašal, ali tisti, ki računajo stopnjo rasti življenjskih stroškov, sploh kdaj zaidejo v trgovino, ali pa imajo tolikšne plače, da jim cen v trgovinah sploh ni treba gledati.
Napaka Drnovškove vlade
Predlagatelj pokojninske reforme se zavzema za vzdržnost pokojninske blagajne. Glede vzdržnosti pokojninske blagajne se je treba nekoliko ozreti tudi v zgodovino. Od osamosvojitve dalje so bili delodajalci in zaposleni skoraj izenačeni pri plačevanju prispevkov v pokojninsko blagajno. Delodajalci so v pokojninsko blagajno vplačevali 12,85 %, zavarovanci pa 15,5 %. Takrat smo upokojenci imeli vzdržno pokojninsko blagajno. Vlada pod predsedstvom dr. Janeza Drnovška, ki je zasedala svoj položaj v času med 25. januarjem 1993 in 27. februarjem 1997, je želela poseči v pokojninsko blagajno, kar pa ji je bilo onemogočeno, ker so bila to strogo namenska sredstva. Zato si je vlada domislila, da je del prispevkov delodajalcev spremenila v davek na plače in s tem odstranila namenskost pokojninskega denarja in si tako omogočila nenadzorovano trošenje v okviru državnega proračuna. Takrat se je prispevek delodajalcev znižal z 12,85 % na 8,5 %, ostalo pa je bil davek na plače, katerega je vlada Janeza Janše ukinila leta 2006. Kot zanimivost lahko navedem, da je bila takrat Demokratična stranka upokojencev (DESUS) koalicijski partner v vladi Janeza Janše.
Dr. Janez Drnovšek / Wikipedia
Ko je z napovedano pokojninsko reformo skušala vsaj delno popraviti napako, ki jo je storila že Drnovškova vlada, so se delodajalci seveda uprli, pogajalci pa, ali niso bili dovolj sposobni, da bi z ustreznimi argumenti prepričali delodajalce, ali pa kot neoliberalna vlada niti niso imeli pravega interesa, so se uklonili interesom kapitala, ki je, mimogrede, pri nas med najnižje obdavčenimi v Evropi. Ravno tako pa je Slovenija edinstven primer države, kjer delodajalci vplačujejo nižje prispevke v pokojninsko blagajno od zavarovancev. To pa pomeni tudi, da na dolgi rok nismo sposobni doseči vzdržnosti pokojninske blagajne, ki je drugi od zastavljenih ciljev, ki jih vlada skuša razrešiti z napovedano pokojninsko reformo. Vlada torej ne bi smela skrbeti za vzdržnost pokojninske blagajne samo preko hrbta upokojencev, temveč bi morala argumentirano prepričati delodajalce, da je njihova obveznost, da s povečanimi prispevki v pokojninsko blagajno poskrbijo tudi za starost njihovih zaposlenih, saj jim, konec koncev, prav oni prinašajo profit.
Zajamčena pokojnina brez kritja?
Ne vem, na kakšen način vlada določa minimalno oziroma zajamčeno pokojnino za polno pokojninsko dobo. Kljub temu da v našem pokojninskem sistemu obstajajo različni odmerni odstotki za različne kategorije zavarovancev, se bojim, da zajamčena pokojnina za polno pokojninsko dobo nima kritja v vplačanih prispevkih, ker tudi lahko negativno vpliva na vzdržnost pokojninske blagajne. Višino prispevka za pokojninsko blagajno za samozaposlene, obrtnike, kmete država vsako leto določa v nominalnem znesku. Z zakonsko določbo, ki bi določala, da bi bila zajamčena pokojnina krita z vplačanimi prispevki v pokojninsko blagajno, bi se lahko po avtomatizmu tudi določala minimalna višina prispevka za pokojninsko blagajno, ki bi jo bili dolžni vplačevati samozaposleni, obrtniki, kmetje in drugi, ki si sami vplačujejo prispevke za pokojninsko zavarovanje. Tudi na ta način bi lahko država nekoliko prispevala k vzdržnosti pokojninske blagajne. Kako bo to vprašanje rešeno, če bo, ne vem, ker mediji o tem ne poročajo.
Mediji so se precej razpisali tudi o napovedanem zimskem dodatku za upokojence. Že tako sramotni letni dodatek, ki je, tako kot regres za letni dopust zaposlenim, namenjen za oddih in rekreacijo upokojencev, se ne more kosati s 13. pokojnino v Avstriji, in tudi zimski dodatek, ki naj bi se gibal med 150 in 250 evri, se ne more primerjati s 14. avstrijsko pokojnino. Tako letni dodatek kot tudi zimski dodatek bi se morala, po mojem mnenju, gibati vsaj v višini zajamčene pokojnine.
Naj verjamemo Golobovi vladi ?
Dr. Robert Golob / Mojimediji.si
V enem od medijev sem zasledil tudi obljubo, da bo država popravila storjene krivice upokojencem, ki smo bili upokojeni med 1. januarjem 2013 in 31. decembrom 2022, v naslednjih petih letih. Kako naj to razumemo? Ali tako, da bomo morali voliti sedanjo koalicijo, če bomo hoteli, da se odprava krivic tudi dejansko zgodi? Ali bo tudi to opredeljeno v dogovoru s socialnimi partnerji? In koliko tej vladi lahko sploh verjamemo, da bi ji lahko dali svoj glas na prihodnjih volitvah? O tem naj presodi vsak, ki bo bral ta prispevek. Sam sem skeptik, saj ta vlada niti tega ni bila zmožna storiti, da bi z ukinitvijo prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja le-tega spremenila tako, da bi vsak za dopolnilno obvezno prostovoljno zdravstveno zavarovanje vplačeval glede na svoje dohodke. Pa ne pozabimo, to je bilo obljubljeno, da bo vlada izvedla do konca leta 2024, pa še vedno vsi plačujemo enak znesek za obvezno dopolnilno prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ker je vsekakor voda na mlin tistih, ki imajo višje dohodke, med katere nedvomno sodijo tudi ministri, državni sekretarji, direktorji direktoratov, poslanci …, skratka vsi tisti, ki o tem odločajo.
Dejstvo je, da bi morali pokojninsko blagajno razbremeniti vseh izplačil, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih za pokojninsko zavarovanje. Le tako lahko pridemo do transparentnosti našega pokojninskega sistema. To pomeni, da bi morali temeljito prečesati 161. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS št. 48, od 4. 4. 2022) in vsa tista izplačila, ki nimajo podlage v vplačanih prispevkih za pokojninsko zavarovanje, prenesti iz pokojninske blagajne neposredno na državni proračun. Tako se bomo vsi skupaj tudi izognili slabemu občutku, ki nam ga poskuša injicirati vlada, ko govori, koliko je doplačala v pokojninsko blagajno, ob tem pa pozablja, da zakon sam določa kategorije upokojencev, za katere sredstva mora kriti državni proračun.
Občutek imam, da so predlagatelji z napovedano pokojninsko reformo ugriznili v jabolko, ki ga ne morejo prežvečiti in pogoltniti. Zato se je od »s fanfarami« napovedovane pokojninske reforme ta postopno spremenila v mini pokojninsko reformo, ki pa po mojem občutku v ničemer ne izboljšuje socialnega položaja upokojencev, ki že uživamo sadove vplačanih prispevkov za pokojninsko zavarovanje, kot tudi tistih, ki bodo za upokojitev morali delati še nekaj časa.
Kolumna je mnenje avtorja in ne odraža stališč uredništva.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
