Prof. dr. Svebor Sečak je dekan Univerze Alma Mater Europaea Akademije za ples. Edine akreditirane visokošolske institucije plesnega visokošolskega izobraževanja v Sloveniji, ki jo je politika pri ustanavljanju novega javnega zavoda za ples – prezrla.
Tik pred volitvami je, kot smo pisali v tem članku, kulturna ministrica Asta Vrečko izpeljala projekt, ki odpira večmilijonski tok državnega denarja v nov javni zavod. Projekt od začetka spremljajo sumi političnega kadrovanja in pritiski iz ozadja. Ključno vprašanje pa je: ali je bil novi javni zavod ustvarjen zaradi razvoja plesne umetnosti – ali kot nov kanal za prerazporejanje državnih milijonov in politično nagrajevanje lojalnih kadrov.
Zakaj menite, da je bila Akademija za ples – kot edina akreditirana visokošolska institucija za ples v Sloveniji – pri pripravi Razvojne strategije za sodobni ples 2024–2028 prezrta ali izključena, in kakšne posledice ima to za celoten sektor?
AMEU razvija in izvaja akreditirane visokošolske programe, ki so komplementarni obstoječim akreditiranim programom v Sloveniji in tujini. Glede na to, da je Slovenija država, ki ni razvila plesne umetnosti do akademske stopnje, je AMEU ustanovila Akademijo za ples in izvaja program Ples, koreografija na prvi bolonjski stopnji s smermi sodobni ples, balet, urban in jazz dance ter magistrski študijski program Študije plesnih umetnosti, ki ima tri smeri: teorije plesnih umetnosti, sodobne koreografske prakse in plesno pedagogiko. Z akreditiranima programoma si Akademija prizadeva za dvig strokovnih kompetenc in kakovosti na širšem področju sodobnih plesnih umetnosti in vseh povezanih poklicev, kot so koreograf, pedagog, kritik oziroma teoretik ipd. Pridobitev strokovne izobrazbe na širšem področju plesnih umetnosti omogoča nujen korak k profesionalizaciji različnih področij, kar naj bi dvignilo raven in pripomoglo k večji vidnosti slovenske plesne umetnosti tako v domačem kot mednarodnem kontekstu.
AMEU AP sledi svojemu poslanstvu v svojih realnih okvirih, pričakuje pa razumevanje Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za izobraževanje, da akreditirane izobraževalne programe, ki so po svoji naravi javna služba, podprejo. Ve pa se, da je ples kot neverbalna komunikacija konstitutivni element nacionalne kulturne identitete vsakega naroda, kot materin jezik. Ustava Republike Slovenije pravi: »Država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo ustrezno izobrazbo« (čl. 57). Glede na to in glede na dejstvo, da v Razvojni strategiji za sodobni ples 2024–2028 dobesedno piše: »… ni vzpostavljena vertikala javnega šolanja za sodobni ples od začetne do visokošolske ravni …«, smo pričakovali javno-zasebno partnerstvo in prosili, da se AMEU Akademija za ples vključi v razvojno strategijo za sodobni ples, vendar se to ni zgodilo. Zakaj, je nujno vprašati ministrico Vrečko. Ne glede na to, da kot institucija nismo bili vključeni, sodelujemo na razne načine s posamezniki in strokovnjaki, ki so vključeni v proces, zato upam, da ne bo slabih posledic za sektor.
Kako razumete dejstvo, da Ministrstvo za kulturo hkrati priznava sodobni ples kot enega najbolj prekariziranih sektorjev, obenem pa pri oblikovanju sistemskih rešitev obide edino institucijo, ki ima zakonsko pristojnost za izobraževanje, raziskovanje in dolgoročno strokovno vzpostavitev tega področja?
Prav visokošolska institucija je tista vez, ki mlade ustvarjalce pripravi na soočenje z realnostjo samostojnega poklica umetnika. Akademija za ples v svojem programu nudi izobraževalne, raziskovalne in znanstvene dejavnosti ne le s področja plesa, temveč širše – s področja preventivne medicine plesa, fizioterapije, psihologije in varne prakse pedagoškega usposabljanja. Prav tako ima svojo knjižnico ter organizira mednarodne znanstvene konference s strokovnimi prispevki, ki pokrivajo vse segmente plesne umetnosti. Erasmus in Ceepus programi omogočajo tesno sodelovanje s tujimi predavatelji in strokovnjaki, kar nas teoretično, strokovno in praktično povezuje s celotnim evropskim prostorom sodobnega plesa. Menimo, da bi bilo sodelovanje med Akademijo za ples in samostojnimi ustvarjalci na področju kulture ter osrednjo javno institucijo za sodobni ples ključno za vzpostavitev sistemskega razvoja mladih, saj bi na ta način združevali znanje, gradili ustrezno vertikalo, ki bi naslavljala, informirala in oblikovala stroko, hkrati pa tudi naslavljala tako dolgo pričakovano možnost prekvalifikacije starejših plesalcev in njihovo zaposljivost skozi vsa življenjska obdobja.
Kako pomembna je po vašem mnenju izobraževalna vertikala (od vrtca do fakultete) za dolgoročni razvoj sodobnega plesa in zakaj brez nje ni mogoče resno reševati prekarizacije plesalcev?
Univerzitetna izobrazba za plesne pedagoge, ki delajo z otroki, bi morala biti obvezna, predvsem zaradi varne prakse. Vemo, da je področje poučevanja plesa zakonsko popolnoma neurejeno, zato je pogosto veliko škode narejene predvsem mladim plesalcem, ki se tehničnih in vsebinskih prvin plesa naučijo narobe pod vodstvom »nekvalificiranih« pedagogov.
Tudi za plesalca, kritika in koreografa, ki poleg treningov želi več, so nujna tudi teoretična in kontekstualna znanja. Pomembno je okrepiti izobraževalno vertikalo plesne izobrazbe od vrtca do fakultete. Danes se ples preučuje ne samo kot umetniška forma, ampak kot raznolika kulturna praksa, ki se izvaja v različnih kontekstih. Ples je transnacionalna umetnost in danes v obdobju globalizacije obstajajo številne inovativne in hibridne umetniške plesne oblike ter sinteza žanrov sodobnega plesa z drugimi oblikami plesa iz različnih kultur. To je eden od razlogov, zakaj je potreben akademski, znanstveni pristop k plesnim študijam, ker potencialno lahko zagotovi dvojni rezultat: ohranitev avtohtonih kultur in tradicij ter odpiranje k novim tendencam in filozofijam kot integracijskemu faktorju po vsem svetu.
Akademija za ples je zelo dejavna pri izvedbah medsektorskih povezovanj, bodisi z gospodarskim sektorjem, plesnimi terapijami za starostnike, študentskimi inovativnimi projekti za družbeno korist, sodelujemo z avdiovizualnimi mediji ter evropskimi projekti, ki povezujejo različne tradicije in pristope k plesni umetnosti. Menimo, da bi naše strokovno znanje doprineslo h kakovosti in razumevanju plesa ne le kot umetniške forme, temveč tudi kot zagotavljanje dostopnosti plesa različnim skupnostim, vključevanje plesa v projekte zdravja in dobrega počutja ter na ta način omogočilo zaposlitev plesalcev na različnih področjih in reševalo prekarizacijo plesalcev.
Kako bi lahko Akademija za ples konkretno prispevala k reševanju problema prekvalifikacij, upokojevanja in zaposljivosti plesalcev v kasnejših življenjskih obdobjih?
To je pereč problem sodobnih plesalcev in koreografov, o katerem se govori že vrsto let, a na tem področju še ni bilo konkretnega predloga ali rešitve. Vsekakor je na tem mestu vprašanje izobrazbe ključen faktor, ki lahko nekomu omogoči prekvalifikacijo takšne vrste, da mu bo omogočeno dostojno življenje in upokojitev. Vemo, da je med plesalci veliko takih, ki nimajo ustrezne diplome, imajo pa neverjeten zaklad izkušenj in znanja, marsikdo tudi pomembne nagrade. Rešitev vidimo v smeri spodbujanja študija, ki omogoča priznavanje že pridobljenega neformalnega znanja in z dopolnitvijo manjkajočih teoretičnih, didaktičnih in pedagoških predmetov.
Ali vidite nevarnost, da bo novi javni zavod za sodobni ples, ki ga je favorizirala stranka Levica, brez sodelovanja akademske sfere postal predvsem produkcijska in administrativna institucija, ne pa razvojna in strokovna platforma?
Menimo, da ima akademski znanstveni pristop izjemen pomen za razumevanje novih tendenc v plesnem izobraževanju, plesni umetnosti in plesu na splošno. Plesna umetnost se danes preučuje z več analitičnih perspektiv, ki presegajo osnovne plesne metodike, tehnične veščine in linearno zgodovino plesa ter zajemajo antropološke, filozofske, psihoanalitične, semiotične, družbeno-politične, feministične in spolne perspektive, kot tudi kineziologijo, anatomijo in psihologijo v kontekstu varne prakse ter segajo na področje novih medijev, vprašanja javnega prostora, razširjene koreografije, v širšem smislu pa tudi razmerij med izobraževanjem, ustvarjanjem, produkcijo in refleksijo, kar pomeni, da je akademska sfera nujna za razvojno in strokovno platformo.
Ali menite, da oblikovanje novega zavoda za sodobni ples skriva tudi priložnost za politične zaposlitve?
Ne vem, verjetno. Stroka naj bi bila na prvem mestu. V vsakem primeru institucionalna kultura potrebuje pomoč politike predvsem zaradi sofinanciranja. Pisal sem vsem ministrom kulture v preteklem desetletju in žal ni bilo in ni posluha za naše prošnje za podporo našima programoma. Meni se zdi, da slovenski politiki ne razumejo, da je ples, kot sem že poudaril, konstitutivni element kulture posameznega naroda. Ne gre samo za sodobni ples. Slovenci imajo lepo folkloro in nacionalne plese, ampak nimajo profesionalnega folklornega ansambla; imajo umetnike v sodobnem plesu, uspešne plesalce različnih tekmovalnih plesov, zgodovino institucionalnega baleta, daljšo kot stoletje, ampak država še ni razvila terciarnega izobraževanja na tem področju in ne podpira zasebne iniciative oziroma dela naše Akademije za ples.
Za konec bi zaključil, da moramo sprejeti transnacionalni koncept, hkrati pa ohraniti svojo identiteto, si prizadevati za odličnost, živeti in ustvarjati v koraku s časom in sodobnimi trendi, ne da bi pri tem pozabili ali opustili lastno tradicijo, ki izhaja iz zgodovine. Za kontinuum sta potrebni dve točki – ena v sedanjosti in ena v preteklosti – da bi določili smer nadaljnjega razvoja v prihodnosti. Za to je nujen akademski pristop.
*************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
