Preverili smo izjave predsednika vlade, župana Ljubljane, ministra za delo, ministrice za zunanje zadeve in poslanca Jerneja Vrtovca. Izjave politikov že kažejo, da smo stopili v predvolilno obdobje. Odprl se je prostor za politične obljube, obtožbe, spektakularne izjave in tudi populistična zavajanja. Politiki v iskanju podpore pogosto pretiravajo, izpuščajo kontekst ali ponavljajo nedokazane trditve, še posebej na družbenih omrežjih in v medijskih nastopih. Na hitro izrečenih izjav in zapisov, ki jih podprejo z nekaj statističnimi podatki, pa v resnici nihče ne preverja.
Na našem portalu zato nadaljujemo s preverjanjem izjav najvidnejših državnikov.
Analizirali bomo najbolj odmevne politične izjave – kdo govori resnico, kdo izkrivlja dejstva in kdo poskuša z manipulacijami prepričati volivce.
Preverjali bomo:
• trditve politikov v javnih nastopih, intervjujih in na omrežjih,
• številke in podatke, ki jih navajajo za utemeljevanje svojih politik,
• obljube, ki jih dajejo – in tiste, ki jih reciklirajo iz preteklosti.
Naš cilj ni navijanje za leve ali desne, zaobjeli bomo celoten politični spekter. Naš cilj je obramba osnovne pravice volivcev – pravice do resnice. Samo preverjeno dejstvo je najmočnejše politično orodje.
Pozivamo tudi vas, spoštovani bralke in bralci Preiskovalno.si, da nam:
- Pošljite izjavo, ki jo želite preveriti.
- Pomagajte ohraniti politično razpravo pošteno.
- naš naslov: preiskovalno@gmail.com
ROBERT GOLOB
»Neposredni odzivi bolnikov nam sporočajo, da se je njihova izkušnja v zdravstvenem sistemu v zadnjem letu izboljšala. To je tisto kar šteje.« To je izjava, ki jo je predsednik vlade povedal v Odmevih.
DEJSTVO: Robert Golob na podlagi enega ali sto primerov ne more soditi delovanja celotnega zdravstvenega sistema. Tudi ne na osnovi sosed, babic in prijateljev. Gre za subjektivna mnenja posameznikov, ki ne odražajo sistema kakovosti. Za tako izjavo bi Robert Golob moral ponuditi:
- statistične podatke (tudi o čakalnih dobah)
- stopnjo zadovoljstva uporabnikov,
- mnenja strokovnjakov,
- mednarodne primerjave,
- kakovost storitev,
- podatke o napakah pri zdravljenju.
Kot so pisali mediji, se čakalne dobe niso skrajšale, prav tako je skrhano zaupanje v zdravstvo.
Z izjavo Roberta Goloba bi se verjetno težko strinjala tudi 16-letna športnica, ki so ji operirali napačno koleno.
ZORAN JANKOVIĆ
Zoran Janković / Stanko Gruden, MOL
Na tiskovni konferenci Zorana Jankoviča je župan Ljubljane novinarki RTV Vanji Kovač podtikal stavke, ki jih ni izrekla, jo žalil in govoril neresnice.
Novinarka Vanja Kovač je župana Zorana Jankovića najprej prijazno pohvalila za njegova miroljubna povezovanja na Balkanu, potem pa ga je želela vprašati glede »poslovanja s spornimi ljudmi«, pri tem pa je omenila Nikolo Petrovića, Mladena Milanovića Kajo in nadaljevala: »To so ljudje, ki so bili povezani s podzemljem oz. Kajo je povezan z gospodom Dodikom.«
Župan je novinarko še pred koncem vprašanja prekinil, obrnil pomen njenega stavka ter rekel: » To, da je Kaja povezan z Dodikom, pomeni, da je povezan s podzemljem?«
Župan je nadaljeval: »Veliko si drznete … Zaradi takih zgodb sem imel osem procesov na sodišču.« In čez nekaj stavkov je župan Zoran Janković manipulativno in neresnično novinarki navrgel: »A zdaj boste pa izvedli, da sem jaz kriminalec, da sem povezan s podzemljem.«
Novinarka Vanja Kovač je glede na več znanih novinarskih člankov, ki so o županovih prijateljih in poslovnih partnerjih objavljeni v Sloveniji (tukaj) in na Balkanu, od župana želela slišati komentar na dejstvo, da se druži in daje posle ljudem in podjetnikom, »ki so vpleteni v koruptivne in prevarantske aktivnosti.« Pri tem navajamo citat iz članka, v katerem piše, da so novinarji centra za preiskovalno novinarstvo ugotovili, da je »MG Mind prema presudama Suda BiH, preko dvije firme oprao ukupno 6 miliona KM.«
Viri:
https://slobodanvaskovic.blogspot.com/2013/12/mrkonjicki-klan.html
Župan je še dejal še, da daje prostor vsem, ki želijo vlagati v Ljubljani, pri tem pa se na Preiskovalno.si čudimo, da ne najdemo švedskih, danskih ali drugih uglednih investitorjev, ki imajo visoke bonitetne ocene.
Zoran Janković tudi ni bil v preiskavah zaradi novinarjev ali novinarke, ki ji je to izrekel, pač pa zato, ker sta policija in tožilstvo vložila obtožnico zoper župana.
LUKA MESEC
Luka Mesec / Wikipedia
Minister za delo Luka Mesec: »Pripravljeni smo delati nekoliko dlje, ampak ne za slabše pokojnine.«
Predsednik vlade Robert Golob: »Trije cilji so bili tisti, ki so nas vodili. Poskrbeti za ustrezne pokojnine sedanjih upokojencev, poskrbeti, da bo pokojninski sistem vzdržal še dolga leta in da bo javna blagajna lahko izplačevala ustrezne pokojnine tudi v prihodnosti, in poskrbeti za zaupanje mlajših generacij v to, da bodo pokojnine, ko bo prišel njihov čas za upokojitev, še naprej ustrezno visoke oziroma dostojne.«
DEJSTVO: Po lani objavljenih podatkih je bila za leto 2023 povprečna neto plača 1.445,12 evrov in bi bila bodočemu upokojencu izračunana pokojninska osnova za 35-letno obdobje v višini povprečne neto plače in s predlaganim odmernim odstotkom 65,5 od pokojninske osnove, bi prejel pokojnino v višini 946,55 evrov ali za slabih 5% nad pragom revščine (4,8%). Ker dve tretjini zaposlenih ne dosega povprečne slovenske neto plače, lahko logično sklepamo, da bi bila vsaj dvem tretjinam upokojencev odmerjena pokojnina za polno pokojninsko dobo, ki bi bila precej nižja od praga revščine. Po letos objavljenih podatkih bi bila situacija še slabša. Povprečna neto plača za leto 2024 je bila, po podatkih Statističnega urada Slovenije izračunana v višini 1.526.02 evrov. Upokojencu, ki bi mu bila izračunana pokojninska osnova (35-letno povprečje izplačanih plač) v višini povprečne neto plače, bi bila odmerjena pokojnina v znesku 999,54 evrov ali 18,54 evrov nad pragom revščine. To pomeni, da bi bila taka pokojnina samo še slaba 2 % nad pragom revščine. V tem primeru bi bilo upokojenih še več upokojencev, ki bi jim bila odmerjena pokojnina pod pragom revščine za polno pokojninsko dobo. O tem smo pisali tukaj.
Reforma, ki je v resnici novela zakona, predvideva tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 na 40 let, pri čemer bi se odštelo pet najslabših let. Upoštevanje daljšega obdobja zaslužkov, bo negativno vplivala na višino pokojnine. V Sindikatu poklicnega gasilstva Slovenije denimo opozarjajo, da bi lahko vsaka naslednja generacija za enako delo prejemala nižjo pokojnino ter da delodajalci ne bodo prispevali k vzdržnosti pokojninskega sistema.
Zvišanje starosti tudi ne rešuje težav mladih brez redne zaposlitve, ki začnejo pozno vplačevati prispevke. Generacije, ki so bile v mladosti potisnjene v leta in leta prekarstva, zato ne bodo mogle sestaviti niti 24 najboljših let.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije pa so zapisali: »Redno uskladitev povprečne pokojnine za leto 2025 namerava država s prvim julijem vzeti nazaj, saj bomo morali plačevati prispevek za dolgotrajno oskrbo iz neto pokojnin, pa tudi oskrba v DSO – jih se je zvišala za približno enak znesek, torej še kako velja pregovor, da kdor enkrat da, dvakrat vzame.«
Vlada je konec lanskega leta upokojencem vzela enkratni zimski dodatek, ki je leta 2023 znašal od 58 do 182 evrov – višina pa je bila odvisna od višine pokojnine. Golobova vlada je ocenila, da dodatek ni potreben, saj da pokojnine rastejo hitreje od inflacije. To pa so v zvezi upokojencev izpodbili. Za ta konec leta pa je premier Golob upokojencem obljubil božičnico, ki naj bi pa jo odslej prejemali vsako leto, znašala pa bo med 150 in 250 evrov. Na račune upokojencev kapnila malo pred volitvami.
TANJA FAJON
»Benin je izjemno dragocen partner EU v Zahodni Afriki. O tem priča naše sodelovanje na različnih področjih – od varnosti, trgovine in zelene energije do infrastrukture in človeškega kapitala. Prepoznavamo in podpiramo potencial Benina, da odločno nadaljuje z razvojem, saj v zahodnoafriški regiji potrebujemo stabilne partnerje, ki se bodo zoperstavili naraščajočim varnostnim tveganjem iz vedno bolj nemirnega Sahela,« je ob robu srečanja z beninskim zunanjim ministrom Olushegunom Bakarijem povedala zunanja ministrica Tanja Fajon, ki v tropski državi poglablja partnerstvo z EU in jim zagotavlja podporo v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu.
Ministrica Tanja Fajon z zunanjim ministrom Benina Olushegunom Bakarijem / Ministrstvo za zunanje zadeve
Benin je država v Zahodni Afriki, ki meji na Togo na zahodu, Nigerijo na vzhodu, Burkina Faso in Niger na severu. Država ima približno 13 milijonov prebivalcev in je ena najmanj razvitih držav na črni celini. Ekonomija je močno odvisna od kmetijstva, pri čemer sta glavna izvoza palmovo olje in bombaž.
Glede na podatke Združenih narodov je Slovenija leta 2023 iz Benina uvozila blago v vrednosti približno 2.870 ameriških dolarjev. To potrjuje, da je gospodarska menjava med državama izjemno nizka in simbolična. Vendar specifični podatki o vrstah blaga, ki jih Slovenija uvaža iz Benina, niso podrobno navedeni. Glede na majhen obseg trgovine med državama je mogoče sklepati, da uvoz vključuje manjše količine različnih izdelkov, povezanih s kmetijskimi proizvodi ali surovinami.
Lani smo po podatkih Surs uvozili za 117 € blaga.
Kako njen obisk v dokaj neznani afriški državi, ki niti nima večjih resursov za trgovinsko ali gospodarsko povezovanje, odmeva v luči aktualnih dogodkov, povezanih s trgovinsko vojno in vojaškimi spopadi na pragu Evrope, ki se dotikajo tudi Slovenije, smo povprašali dva nekdanja zunanja ministra.
Ivo Vajgl, zunanji minister v Ropovi vladi: »Gotovo je čas takšen, da je treba v njem določiti prioritete – tudi ko gre za zunanje stike in zunanjo politiko. Ne vem, če so ravno države, kot so Mongolija, Benin, Kirgistan in podobne, v končni konsekvenci tiste, kjer bi morali iskati naše strateške interese. Menim, da bi morali biti pri izbiri prioritet in destinacij bolj usmerjeni glede na tisto, kar so resnični interesi države.
Nisem več del kroga, ki sprejema odločitve o zunanji politiki Slovenije, zato lahko – skupaj z mnogimi drugimi – zgolj dvignem roke in si mislim, da bi se dalo marsikaj narediti bolje. Želim si, da bi Slovenija, tudi pri vprašanjih miru, vojne in stabilnosti, vedno imela aktivno in jasno vlogo.
Moja kritika ni namenjena zgolj zunanji ministrici. Menim, da je iskanje vloge Slovenije v svetu odgovornost vseh, ki v tej državi sprejemajo odločitve. In odkrito povedano – bolj kot obiski v državah, kot je Benin, me skrbi aplavdiranje v Izraelu in podpora politiki, ki ima elemente genocida. Včasih je bolj moteče to, kar se dogaja na strateško pomembnih destinacijah, kot pa obisk kakšne manj problematične države.«
Dimitrij Rupel, večkratni zunanji minister pod različnimi vladami: »V tem trenutku imam zadržke do tega, kar počne naša zunanja politika. Zdi se mi da bi zunanja ministrica morala delati kaj drugega, kot dela zdaj, po drugi strani pa ji niti ne pustijo dosti samostojnosti in lastne iniciative. Kar zadeva stališče EU, nima kakšne posebne vloge, z uvedbo ameriških carin pa se verjetno bolj ukvarja predsednik vlade ali nekdo iz njegovega kabineta. Nimam sicer prave predstave, kaj je njen načrt. Zadevo tudi premalo poznam.«
POJASNILO Ministrstva za zunanje zadeve
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je na obisku v državah Beninu in Togu v imenu visoke predstavnice EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Kaje Kallas. V pogovorih z najvišjimi predstavniki teh dveh afriških držav je predstavljala Evropsko unijo in tako uporabljala podatke o sodelovanju s tema dvema državama na ravni EU. Osrednji namen obiska v aktualnem geopolitičnem kontekstu je krepitev globalnega dosega Evropske Unije in iskanje novih zavezništev. Časovno bo obisk potekal v kontekstu priprav na ministrsko zasedanje EU – Afriška unija 21. maja 2025 v Bruslju ob 25. letnici tega sodelovanja.
JERNEJ VRTOVEC
Kandidat za novega predsednika, o katerem se govori v stranki NSI, Jernej Vrtovec, je na enem svojih družabnih omrežjih ob novici, da bo državni proračun imel v prvih treh mesecih leta primanjkljaj v višini 451 milijonov evrov, kar je 180 milijonov več kot v istem obdobju lani, napisal, »da tako brezglavega razmetavanja z davkoplačevalskim denarjem še nismo imeli.«
DEJSTVO: Podatke smo preverili v fiskalnem svetu, kjer so nam poslali podatke za isto obdobje za zadnjih 20 let. Kot lahko vidimo, je bil primanjkljaj v več letih višji. Sledi še pojasnilo fiskalnega sveta:
2005Q1
-180
2006Q1
-152
2007Q1
-190
2008Q1
-82
2009Q1
-505
2010Q1
-688
2011Q1
-566
2012Q1
-698
2013Q1
-699
2014Q1
-662
2015Q1
-673
2016Q1
-570
2017Q1
-396
2018Q1
-218
2019Q1
-202
2020Q1
-305
2021Q1
-1266
2022Q1
-259
2023Q1
-322
2024Q1
-376
2025Q1
-454
Dodali so še: »V navedenem obdobju je bil torej nominalni primanjkljaj državnega proračuna v prvih četrtletjih v slabi polovici posameznih let večji od primanjkljaja v 1. četrtletju 2025. Ob tem opozarjamo, da so tovrstne primerjave nominalnih vrednosti posameznih četrtletij znotraj let in med leti problematične, saj so lahko rezultati med drugim odvisni tako od morebitnih zamikov plačil (npr. pri plačilih DDV) kot od vsakokratnih gospodarskih razmer oziroma ravni gospodarske aktivnosti. Ker ocena ravni gospodarske aktivnosti za 1. četrtletje 2025 še ni objavljena (objava je predvidena za sredino maja), primerjava prikazanih saldov v relativnem smislu trenutno ni mogoča.«
********************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
