Uvedba elektronskih zapestnic in hišnega pripora za povratnike kaznivih dejanj, ki jo kot rešitev predlaga poslanec SD in nekdanji policist Predrag Baković, pri pravosodni ministrici Andreji Katič nima podpore. Tudi ključna vprašanja – kot so nezakonita romska naselja na tujih zemljiščih in nedotakljivost socialnih transferjev – ostajajo nerešena. V občinah jugovzhodne Slovenije prebivalci poročajo o nadaljevanju ustrahovanj, kriminalu in pravnem vakumu. Vladnih ukrepov (še) ni oziroma so še v obravnavi. O interesih in parazitih iz ozadja, ki da se lepijo na denar za Rome, pa spregovorita župana Šentjerneja in Ribnice.
Bil je že mrak, ko je starejša upokojenka iz Kočevja hodila proti svojemu domu. Pot jo je vodila mimo samotne ulice. Takrat je nanjo planil moški in ji poskušal iztrgati torbico. Čvrsto je držala za ročaj in ni popustila. Storilec je vlekel tako močno, da je sedemdesetletnica padla po tleh. Torbice ni izpustila, zato jo je nekaj metrov vlekel po tleh. V ulico je zavila sprehajalka s psom in ga s kričanjem pregnala. Torbico, v kateri je gospa imela samo denarnico z nekaj drobiža in dokumenti, je uspel ukrasti. Našli so jo čez nekaj dni na bližnjem polju. Upokojenka je zaradi strahu – zaradi česar se tudi ne želi javno izpostaviti – tik pred selitvijo v drug kraj.
»Spet se je motal po trgovini. Na hitro je pograbil dve bundi in stekel proti izhodu. Zakričala sem ‘pusti!’ in stekla za njim po ulici. Isti tat je izmaknil že pet bund in nas oškodoval za najmanj 300 evrov. Izsledila sem, da jih je potem na črno prodajal za 15 evrov. Iz sosednje trgovine je ukradel dve ženski torbici, vsaka je bila vredna 300 evrov. Kraje čevljev, torbic, oblačil in bele tehnike pa so na dnevnem redu. K sreči za ukradeno robo ne odgovarjamo – bi obubožale.« Izkušnja trgovke, ki zaradi bojazni pred povračilnimi ukrepi prav tako noče javne objave svojega imena, iz Kočevja, ki se je v navalu adrenalina sama podala za storilcem-povratnikom, in ni pomislila na morebitne posledice, v Kočevju ni osamljena. »Romi,« nadaljuje, »se grupirajo za trgovinami, kjer so skriti pred očmi javnosti.« Trgovke je strah, ko po temi nosijo smeti. Varnostnikov v prodajalnah nimajo.
Elektronske zapestnice in hišni pripor
Poslanec SD Predrag Bakovič, ki je bil nekoč policist v Kočevju, je, kot pravi, že večkrat predlagal rešitev, da bi za določene storilce, ki temu ukrepu strokovno ustrezajo, uvedli elektronske zapestnice in hišni pripor, s čimer bi, po njegovem, lahko zmanjšali tudi zasedenost v zaporih. »Verjetno bi bil tudi vsak zapornik raje doma na ričetu kot v zaporu. To idejo sem večkrat izpostavil, a žal nisem bil slišan.«
Predrag Bakovič / SD
Na ministrstvu Andreje Katič odgovarjajo, da s temi pobudami niso seznanjeni. »Hišni pripor je sicer kot milejši ukrep od pripora predviden tudi v naši zakonodaji in se kot tak tudi uporablja v praksi. V našem pravnem redu pa ni pravne podlage za uporabo elektronskih zapestnic. Izkušnje drugih držav sicer kažejo, da uvedba elektronskih zapestnic ne reši vseh težav, odpre pa tudi nove (npr. razkritje lokacije žrtve, če se uporabi pri prepovedi približevanja), zaradi česar so takšni rešitvi pri nas doslej nasprotovale tudi nekatere nevladne organizacije. Uvedba elektronskih zapestnih hkrati ni možna brez človeškega dejavnika, saj je zlasti pri priporu glede na konkretni razlog odreditve lahko ključno, da oseba ne poskuša uničiti dokazov, vplivati na priče ali ponoviti kaznivega dejanja (česar elektronska zapestnica sama po sebi ne more preprečiti).« Lahko pa prepreči storilcem, za katere je znano in so tudi evidentirani povzročitelji večkratnih kaznivih dejanj, da bi med čakanjem na sodno obravnavo še naprej verižno ropali in ogrožali varnost občanov in lastnino.
Tako imajo v Kočevju še naprej velik problem s povratniki. »Pozna se, da so zapori polni in da so pripori zelo omejeni. Doživljamo, da se eni in isti ljudje, ko jih policija ujame, čez nekaj dni spet vrnejo. Gre za manjše skupine posameznikov, ki izvajajo vlome v avtomobile, streljajo, kurijo gume, navijajo glasno glasbo in podobne prekrške javnega reda in miru. Pravosodje jih pogosto obravnava kot manjša kazniva dejanja ali prekrške, zato jih je zelo težko odstraniti z ulic. S hišnim priporom bi nedvomno zmanjšali problematiko, da nekdo, ki je že v kazenskem postopku, še vedno na prostosti povzroča škodo,« pripoveduje župan Gregor Košir.
Sistem ne dopušča umika ali discipliniranja problematičnih družin
Kot velik zdrs se je pokazala tudi socialna politika dodeljevanja neprofitnih stanovanj v lasti javnega sklada. Stanovanja so dodelili tudi družinam, ki niso prilagojene za bivanje v nadstandardnih zaprtih območjih. V blokovskih naseljih, izvemo, prihaja tudi do streljanja, pogosto je razgrajanje in uničevanje lastnine. V Ribnici so morali škodo po uničenju neprofitnega stanovanja, ki je pripadlo romski družini, poravnati občani sami – iz proračuna so za sanacijo dali 20.000 €, nam je povedal župan Samo Pogorelc.
V soseski Kočevska rezidenca imajo težave s posameznimi družinami, ki jim je stanovanja oddal Stanovanjski sklad RS. / Preiskovalno.si
Namesto povezovanja družin v stanovanjskih soseskah je v Kočevju prišlo do getoizacije, saj so sosedje problematičnih družin zaradi nevzdržnih razmer odselili ali stanovanja prodali tudi zaradi nespoštovanja skupne lastnine, ki stroške škod nalaga vsem lastnikom. Župan Košir: »Prizadevamo si, da bi sosesko spravili v normalno stanje. Problem je, ker naš sistem ne omogoča, da bi problematične družine umaknili oziroma disciplinirani do te mere, da bi se normalno obnašali. Občina zdaj najema izpraznjena stanovanja, ki jih oddajamo kot kadrovska stanovanja za zdravnike, učitelje, vzgojitelje, tehnične poklice. Na ta način izboljšujemo strukturo soseske. Bojim pa se, da to ni samo problem Kočevja, ampak številnih stanovanjskih sosesk v lasti države, ker sobivanje med tako različnimi načini življenja ni možno.«
Varnostna problematika in klofuta države
Varnostna problematika ostaja ena ključnih težav tudi v Ribnici. »Tako bo ostalo, vse dokler bodo tisti, ki so zmožni za delo, socialno nagrajeni,« je oster župan Samo Pogorelc. »Vsakič znova se zaletimo v zid nedotakljive socialne pomoči. Če bi se jo dalo izterjati, bi bilo drugače. Položnice za prekrške mečejo kar policistom skozi okno,« slikovito opiše župan. Tudi zakonodaja, ki je želela spodbujati rodnost, je, kot kaže demografska slika Slovenije, »spodbudna samo za Rome. Otrok je denar. Otroci so zanje samo vir prihodka.«
Samo Pogorelc / Preiskovalno.si
Romska populacija se na Ribniškem hitro širi. Lastniki zemljišč izgubljajo lastnino, ker se naselja širijo na tuja zemljišča. Ko pa je župan poskusil urediti romsko naselje Lepovče, ki je na črno zraslo v industrijski coni, je na vladi naletel na hladen tuš. »V mesecu dni smo uspeli pridobiti gradbeno dovoljenje, občinski uradniki so šli od vrat do vrat do sosedov in lastnikov zemljišč, da smo pridobili soglasja. Namen je bil jasen: urediti enotno, legalizirano in varno naselje, preprečiti širjenje nelegalne gradnje ter izboljšati pogoje za življenje romskih družin. Lastnikom zemljišč v degradirani industrijski coni, ki so jim zemljo zasedli Romi, medtem občina zaračunava več sto ali tisoč evrov nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Zemljišča pa ne morejo ne uporabljati, ne prodati – ker gor stoji romska hiša,« pove župan.
Država je vlogo za ureditev kanalizacije in vodovoda v naselju zavrgla, ker je bil projekt, ocenjen na 740.000 € predrag. Ministrstvo je vrednosti omejilo na 250.000 €. Medtem ko so denar iz kohezijskih sredstev prejele občine v Prekmurju, kjer je infrastrukturno za Rome že leta dobro poskrbljeno in so naselja vzorčni primer sobivanja in integracije z ostalim prebivalstvom. Občina Ribnica pa dobesedno začenja iz nič. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek stanuje v Murski Soboti, tam je bil dolga leta tudi direktor policije, od leta 2014 pa župan.
MKRR je tem občinam izdalo sklepe, ki še niso pravnomočni. / MKRR
»Nekdo mora imeti preko nevladnih organizacij ali strank svoje interese, ker država jih za rešitev problematike nima,« je prepričan ribniški župan. Župan odkrito pove, da občina ne bo več vlagala svojih sredstev v ureditev romskih naselij, ki zaradi širjenja populacije postajajo vedno večja. Da župan Pogorelc nabira politične točke pred volilnim letom 2026 na plečih skupine prebivalcev Slovenije na socialnem in družbenem dnu, sicer odločitev, da naj se z Romi ukvarja država, komentirajo na Jevškovem ministrstvu. Vendar je tako razmišljanje glede na znano dolgoletno problematiko na tem območju, se ne strinjajo domačini, ki jih država s protekcionizmom do manjšine potiska v diskriminatoren položaj.
Pismo župana Pogorelca predsedniku vlade in ministroma za kohezijo in naravne vire glede slabe finančne perspektive in neučinkovitega črpanja evropskih sredstev za urejanje komunalne infrastrukture, kar bodo občutili prebivalci.
Levi in desni za rešitev problematike, zgodi pa se nič
O interesih, ki vladajo iz ozadja, se že dlje sprašuje tudi župan Šentjerneja Jože Simončič. »Ko opazujem, kako potekajo posli, je jasno: Romi niso niti približno tako močni, vplivni ali organizirani, da bi lahko ohranjali obstoječo situacijo. Za tem stoji nekaj drugega – in to je denar. Ogromno denarja, ki se vrti okoli Romov, preko Romov ali zaradi Romov. Na tem denarju parazitirajo vsi – od politike do državnih institucij, predvsem pa posamezniki, ki se ukvarjajo s kriminalom in zlorabami sistema. Romi dobijo le delček, manjšino. Glavnina denarja se prelije drugam. Če so razlogi za spremembe tako močni in prisotni tako na levici kot na desnici, pa se ti vseeno ne zgodijo – potem mora obstajati nek nasproten vzvod, močnejši od obeh polov. In ta zagotovo ni romski.« Država letno nameni približno 15,5 milijona evrov za različne programe in ukrepe, namenjene izboljšanju položaja romske skupnosti v Sloveniji.
Jože SImončič / Občina Šentjernej
Ukrepi ostajajo enaki, napetosti pa se povečujejo. Romi so pred časom, izvemo v Šentjerneju, obračunali z lastnikom zemljišča, ki jim je poskušal preprečiti bivanje na svoji zemlji. »Razmere se slabšajo. Romske skupnosti se širijo, čutijo vedno več svobode za kriminalna dejanja. Na področju socialnih transferjev, zahtev do spoštovanja zakonodaje in v smislu vključevanja v delo se ne spreminja prav nič. Ustanavljajo se nove delovne skupine, programi, strategije – a v resnici to ne pomeni nič. Politika tišči glavo v pesek. Vse gre v napačno smer. Romi menijo, da jim denar pripada, da imajo poseben status, in da je dolžnost države, da skrbi zanje. In imajo prav – ker jim država to vsak dan znova potrjuje. Prava enakost ne obstaja. Zakonodaja ščiti tistega, ki ne dela, bolj kot tistega, ki plačuje davke.«
Janez Lopatec, ki so ga Romi v Škocjanu pretepli s palicami, o čemer smo na našem portalu že pisali, njegovega očeta pa pošpricali s solzivcem, medtem ko sta jih preganjala s polja, pravi, da se stanje pri njih ne spreminja na bolje. Ukrepov, ki jih je obljubila politika, ne občutijo. »Sam imam mir, odkar sem po napadu nabavil orožje in to vejo,« nam je povedal. Na dveh hišnih številkah v bližnji Dobruški vasi je prijavljenih okoli 350 prebivalcev. Kar 71 nelegalnih objektov stoji na območju Nature 2000.
Inšpektorju, ki je obiskoval romska naselja, grozili z odpovedjo
Konflikti se razraščajo tudi v Goriči vasi, kjer zaradi širjenja romske populacije prihaja do nezakonitih prilastitev tujih zemljišč. Gre za območje z mokrišči, kjer se ob vednosti države odvija okoljski kriminal. Pa nihče ne ukrepa.
Vsi dosedanji poskusi inšpekcijskih nadzorov so se izjalovili. Ustavila jih je država, ki je obrnila hrbet tistim lokalnim skupnostim, ki so pripravljene narediti korak naprej.
Tukaj je dokaz – pismo inšpektorja, datirano avgusta 2022, torej že v času aktualne vlade, ki je po koordiniranih obiskih nelegalnih romskih naselij skupaj s policijo prejel opozorilo pred odpovedjo, ker je opravljal svoje delo. Na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor so nam na to vprašanje sicer pojasnili, da mag. Primož Zupančič ni več zaposlen pri njih, a da nam zaradi varstva osebnih podatkov več informacij ne morejo posredovati, mu pa »nihče ni preprečil izvrševanja inšpekcijskih pooblastil. Inšpektor je pri odločanju samostojen.«
Pismo inšpektorja iz 11. avgusta 2022, torej že v času Golobove vlade, ki naj bi v nelegalnih naseljih opravil preveč nadzorov.
Da se postopki gradbene inšpekcije se vodijo skladno z materialno in postopkovno zakonodajo, zoper vse zavezance enako, ne glede na njihovo narodnostno ali etnično pripadnost, ob tem še poudarjajo na Inšpektoratu RS za naravne vire in prostor. » Nelegalnost je lastnost objekta, ne zavezanca.« Vendar pa velja: »Za delo gradbene inšpekcije je pojem deprivilegirane in ranljive družbene skupine relevanten samo pri odločanju o odlogu izvršbe zaradi pravice do doma, ki ga obravnava 104. člen GZ-1. Z navedeno določbo je bila v zakonodajo prenesena odločba Ustavnega sodišča U-I-64/14-20 z dne 12. 10. 2017, v kateri se je Ustavno sodišče opredelilo, da so pripadniki romske skupnosti pripadniki posebej ranljive družbene skupine.« S sklicevanjem na ustavno pravico do edinega doma črne gradnje ostajajo zatečeno stanje.
Romska skupnost v Sloveniji danes šteje okoli 13.500 ljudi in je za zdaj še manjšina. Kmalu pa to ne bo več.
Osem mesecev od vladnih obljub
Skoraj osem mesecev je že minilo od obljub vlade, da bo z integracijo Romov uspela preprečiti varnostne incidente in izboljšala varnostno problematiko v najbolj izpostavljenih območjih jugovzhodne Slovenije. V ta namen je ustanovila medresorsko skupino, ki pa konkretnih ukrepov, kot pravijo prebivalci in župani od Kočevja, Ribnice, Škocjana, Šentjerneja in Novega mesta, še ni pokazala. Gospodarski razvoj občin je marsikje ohromljen zaradi neučinkovitosti in izgubljene integracijske politike.
Katere konkretne zakonske predloge so pripravila posamezna ministrstva reševanja romske problematike? Odgovorili so nam:
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
MDDSZ je pripravil ukinitev izjemnega povišanja otroškega dodatka v višini 20 odstotkov za otroke do 4 let, ki ne obiskujejo vrtca – to podpira napore MVI (ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) za doslednejše vpisovanje romskih otrok v predšolske programe. Gre za črtanje 2. odstavka 72. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (ZSDP).
S predlagano spremembo Zakona o vrtcih se uvaja obveza vključevanja v vrtce za otroke, ki izhajajo iz evidentiranih romskih naselij – in sicer leto dni pred vpisom v osnovno šolo.
Sprememba Zakona o romski skupnosti (ZRomS) predvideva 25 koordinatorjev v občinah, ki imajo evidentirana romska naselja in prejemajo sredstva na osnovi 20.a člena Zakona o financiranju občin (ZFO). Ti koordinatorji bodo opravljali pospeševalno vlogo realizacije ukrepa (imeli bodo dostop do seznamov otrok in njihovih družin, za katere bo vpis otrok v vrtec leto pred vpisom v osnovno šolo obligatoren).
Pripravljalni vrtci v romskih naseljih (na primer v Kerinovem Grmu v Krškem) predstavljajo kompromis in vmesno razvojno fazo prehoda otrok v redne vrtčevske oddelke.
S 1. 12. 2024 so omogočili zaposlovanje 30 novih strokovnih delavcev za delo izključno s pripadniki romske skupnosti, da kontinuirano izvajajo socialnovarstvene programe (za mladostnike in otroke) ter socialno aktivacijo (posebej za romske ženske), pravkar pa se je zaključil za razpis za 10 novih Večnamenskih romskih centrov. V vseh teamih je prostora za pripadnike romske skupnosti.
Marca je bil sprejet Zakon o financiranju občin, ki določa namenskost porabe občinam, ki prejemajo sredstva na osnovi 20. a člena ZFO, kar je pomemben korak k vsebinskem napotovanju porabe sredstev, ki naj bi jih lokalne skupnosti namenile za preseganje razvojnih zaostankov, ki izhajajo iz nelegalnih romskih naselij. Drugi ukrep, ki sicer ni plod spremembe zakonodaje, pa je nov zaposlovalni program, ki ga je Zavod za zaposlovanje Republike Slovenije razvil za specifične potrebe in izzive, ki jih prinaša zaposlovanje pripadnic in pripadnikov romske skupnosti. Program se imenuje Romano zour ali v prevodu: Romski vzor. »Želimo si, da bi, po vzoru Pušče, ki se je držala modela »od zgodnjega vrtca do polne zaposlenosti ob zagotovitvi vse potrebne infrastrukture naselja«, spisali novo, uspešno poglavje v sobivanju manjšinske in večinske skupnosti,« so še zapisali na ministrstvu.
Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje
Spodbujanje vključevanja v predšolsko vzgojo v zadnjem letu pred vstopom v šolo tudi preko krajših, 240-urnih programov vrtcev, ki so za starše brezplačni, in sistemizacija delovnega mesta romski pomočnik.
V novelo Zakona o vrtcih se vnaša nova določba, ki zavezuje občine, na območju katerih se nahajajo evidentirana romska naselja, da spremljajo in spodbujajo vključevanje romskih otrok v vrtce. Podrobneje je urejeno opravičevanje odsotnosti v šoli: predlog uvaja možnost, da šola zoper starše, ki ne opravičijo odsotnosti, poda predlog za prekršek in prijavo na CSD.
Novela zakona omogoča tudi pravno podlago za zbiranje podatkov o učencih, ki so pripadniki romske skupnosti, kar bo šolam omogočalo nekatere dodatne ugodnejše normative. Med drugim bodo lahko šolam, ki jih obiskujejo učenci Romi, sistemizirali ure slovenskega jezika v večjem obsegu. Nerazumevanje slovenščine kot učnega jezika je namreč velik izziv pri doseganju ciljev in standardov znanja pri številnih romskih učencih.
Dodajmo še, da so predlogi zakonov (Zakon o vrtcih, Zakon o osnovni šoli, Zakon o romski skupnosti in Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih) šele v postopku javne obravnave, zato je nemogoče govoriti o odzivu in učinkih, razen v primeru opisanih dobrih praks.
Ministrstvo za notranje zadeve
Naloga te delovne skupine je spremljanje uresničevanja Nacionalnega programa ukrepov za Rome, sprejetega do leta 2030. Odkar delovno skupino vodi državna sekretarka Helga Dobrin, se je ta sestala desetkrat in ves čas aktivno deluje. Delovna skupina je imenovala tudi delovno podskupino za pripravo predlogov za izboljšanje varnostne situacije, ki se je sestala že trikrat in je identificirala nekatere varnostne izzive, katerih obravnava se nadaljuje. Zadnja seja delovne skupine je bila 18. marca 2025 v Novem mestu. Na tej seji so obravnavali 2. in 3. poročilo delovne podskupine za reševanje varnostne tematike, ki je podala nekaj konkretnih predlogov, kot so na primer razumevanje cestnoprometnih predpisov, možnost dostopa do evidenc preizkusnih tablic motornih vozil, morebitne spremembe Zakona o prekrških. Vsak resor bo v okviru svojih pristojnosti preučil možne rešitve.
Policija je sicer ob lanskem poslabšanju varnostnih razmer na varnostno obremenjenih območjih okrepila svojo prisotnost. Varnostne razmere so se izboljšale, kljub temu pa policija z okrepljenimi aktivnostmi še nadaljuje.
Ministrstvo za pravosodje
Ministrstvo za pravosodje ne pripravlja zakonodaje, ki bi bila usmerjena zgolj k eni specifični skupini prebivalstva, saj bi bilo to diskriminatorno, so zapisali. Pripravljajo pa večje število sprememb zakonov. »Gre na primer za novelo Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki ga je Vlada Republike Slovenije že potrdila in čaka obravnavo v Državnem zboru. Poleg tega intenzivno pripravljamo nov Zakon o obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, kjer je bila v mesecu februarju zaključena javna razprava, ter novela Zakona o prekrških, kjer se pripravljajo rešitve v smeri večje učinkovitosti opravljanja dela v splošno korist in nov Zakon o obravnavi mladoletnikov zaradi kaznivih dejanj, ki bo omogočil hitrejše postopke zoper mladoletnike in bolj individualni pristop obravnave.«
Kot primer dobre prakse pa se kaže v Kočevju, kjer so zaradi zaznanih težav na področju izvrševanja dela v splošno v občini zagotovili pisarno in mentorja, ki bo tesno sodeloval probacijskimi uslužbenci. Tovrstne aktivnosti, so še zapisali na ministrstvu, si prizadevamo vzpostaviti tudi na območjih drugih občin.
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice.V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da infomacije pridejo na dan je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov, ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo:
Pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
HVALA.
