200.000 evrov davkoplačevalskega denarja namerava minister Simon Maljevac porabiti za novo oglaševalsko kampanjo o dolgotrajni oskrbi. O oskrbi, ki dejansko še ni dostopna, čeprav zanjo od julija plačujemo vsi.
Gradivo o teh sredstvih je že v obravnavi in čaka na potrditev na vladi. Bo minister Klemen Boštjančič to mirno potrdil, gospodarstvu pa nabija davke?
Kam gre denar z ministrstva za solidarno prihodnost?
Kdo so ministrovi favoriti za izvajanje propagandne kampanje o dolgotrajni oskrbi, (še) ni znano, saj odgovorov o tem, ali že imajo izbrance za projekt, nismo prejeli. Potrdili pa so: »Vladno gradivo bo vlada obravnavala na eni od prihodnjih sej. Sledila bo izbira izvajalca za izvedbo oglaševalske kampanje, ki bo izbran v skladu s predpisanimi zakonskimi postopki.«
Dnevnik je prvi pisal o oglaševalski kampanji
Kdo že ima koristi?
Iz javno dostopnih podatkov lahko razberemo, kdo že ima koristi od projekta dolgotrajne oskrbe. Na Maljevčevem ministrstvu sta vsaj dva zaposlena za odnose z javnostmi, pa vseeno najemajo zunanja podjetja za pospeševanje in olepševanje predstave o projektu, celostno komunikacijsko podporo in za ozaveščevalne kampanje.
Glavna propagandna motorja na tem ministrstvu sta zunanji agenciji NC3 in Dobre zgodbe. Za komunikacijske storitve sta skupaj prejeli slabih 90 tisočakov.
Dobre zgodbe, uredništvo poslovnih vsebin, procesov in odnosov, d. o. o., za ministrstvo izvajajo pripravo in realizacijo ozaveščevalne kampanje, kot izvemo na ministrstvu:
a) priprava načrta komuniciranja, zakupa oglasnega prostora in izvedba ozaveščevalne kampanje o rešitvah, ki jih prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1);
b) oblikovanje videa, primernega za objavo na družbenih omrežjih na (digitalnih) plakatih, v zdravstvenih domovih itd.
c) priprava slogana in vizualna podoba kampanje,) priprava informativnega videa. V lanskem letu so od ministrstva prejeli 39.195,25 €.
36-odstotni lastnik družbe je Aleksander Prosen Kralj. Poslanec Gibanja Svoboda, ki je v javnosti postal znan kot avtor domislice o kozmičnem dežju. Kot direktor in lastnik podjetja je izstopil 8. 6. 2022, dan pred začetkom poslanskega mandata, potem pa kot lastnik ponovno vstopil 6. 6. 2023 (EBONITETE.SI). Njegovo podjetje je po podatkih protikorupcijske komisije na seznamu podjetij, za katera velja omejitev poslovanja z državnimi ustanovami, a le z državnim zborom.
Aleksander Prosen Kralj / Gibanje Svoboda
Pri poslih z Golobovo vlado in drugi državnih uradih imajo proste roke. Dobre zgodbe so bile tako povabljene k oddaji ponudbe za oglaševalsko kampanjo vlade 12 mesecev po poplavah, ki jo je, kot smo razkrili na portalu, na koncu dobila Futura. Urad vlade za komuniciranje pa jim je za promocijo Slovenije leta 2022 plačal več kot 64 tisoč evrov. Naročila dobivajo zlasti na ministrstvih, ki jih obvladujeta stranki Levica in Svoboda. Kmetijsko ministrstvo jim je doslej dalo za slabih 40.000 evrov poslov, ministrstvo za delo Luke Meseca 34.261,70 €, pod Valentino Prevolnik Rupel pa so na zdravstvenem ministrstvu, kot so prve objavile Finance, poleti dobili posel za 30.000 €. Ob tem ni nepomembno, da je poslanec Prosen Kralj član parlamentarnega odbora za zdravstvo. Od Zagovornika načela enakosti Republike Slovenije, ki ga je ustanovil DZ, pa so Dobre zgodbe dobile 58.560,00 €. Dobre zgodbe so pod Golobovo vlado z javnimi institucijami zaslužile že 426.857,06 €.Pred to vlado družba Dobre zgodbe z ministrstvi ni sodelovala.
Drugo podjetje, ki za ministrstvo izvaja svetovalne in komunikacijske storitve je NC3, družba za strateško komuniciranje, d. o. o., ustanovljeno januarja 2024. Izvaja celostno komunikacijsko podporo implementaciji Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), strategijo komuniciranja s ključnimi deležniki ZDOsk-1, tj. splošno in strokovno javnostjo ter splošno komunikacijsko podporo kabinetu ministra, so zapisali na ministrstvu. Po podatkih iz Erarja jim je ministrstvo od septembra lani nakazalo 48.800,00 €. Soustanoviteljica družbe je znani obraz iz politike – Nina Stankovič, nekdanja predsednica podmladka stranke Zares in nekdanja generalna sekretarka stranke DeSUS. Večinski lastnik družbe je Denis Mancevič, nekdanji diplomat in politolog.
Nina Stankovič / NC3
Pri obeh agencijah je zanimivo, da sta obe prejeli nižje zneske od 40.000 €, kar je po ZJN-3 zgornja meja za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj.
Tukaj je primer računov za družbo NC3, ki so dostopni na Erarju. Mesečni zneski za »svetovanje« se plačujejo od lanskega septembra.
Računov za Dobre zgodbe pa v Erarju ni v elektronski obliki.
Komu bo šel denar pred volitvami?
Zanimivo bo spremljati, komu bo ministrstvo zaupalo 200 tisočakov vredno kampanjo zadnje mesece pred volitvami.
Propaganda državljanom, ki od 1. julija letos plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, predvsem pa tistim, ki potrebujejo pomoč takoj, ne bo prinesla konkretnih rešitev ali storitev. Prinesla bo le kup oglasnega papirja. Vsa gospodinjstva naj bi prejela informativne tiskovine po pošti, ki po navadi končajo v koših za smeti. Na svoj račun pa bodo prej kot pomoči potrebni prišli vladi naklonjeni mediji. Posebej izbrani bodo dobili plačilo za zakup medijskega prostora na televiziji, radiu, časopisih, spletu.
»To je problematično na več nivojih: na vsebinskem – ko se oglašuje nekaj, kar izrazito slabo deluje oziroma trenutno sploh ne deluje, čeprav vsi državljani že tretji mesec točno za to storitev plačujemo posebno dajatev – in na integritetnem. Gibanje Svoboda je večkrat javno zatrdilo, da tovrstne prakse oglaševanja preko s stranko povezanih agencij zavrača, ampak kot lahko vidimo, to zdaj evidentirano ne drži!« meni politolog dr. Miro Haček.
To vzbuja tudi sum o dvojnem financiranju piar aparatov in medijev, kjer se javni denar troši za gradnjo podobe ministra in promocijo zakona, ki v praksi še ne deluje. Nekateri mediji, v katerih ministrstvo zakupuje oglase, že zdaj nekritično poročajo o dolgotrajni oskrbi in brez premisleka ali preverjanja dejstev verjamejo vsaki ministrovi besedi.
Kot je napisala novinarka Petra Sovdat za Finance: »Kaj bi naredili, če bi že plačali kruh, potem pa bi vam povedali, da kruha ne morete dobiti, ker ga sploh ne pečejo?« Ministrstvo bi to predstavo o dolgotrajni oskrbi umetno napihovalo s provladnimi marketinškimi pristopi.
Podoben odliv sredstev v piar namene smo že doživeli v primeru popoplavne obnove. Filmčki, za katere nihče ne ve, da obstajajo, ali jih najdejo.
Predvolilni piar
Oglaševanje bo sovpadlo s politično kampanjo pred volitvami. Glavnina reklamne kampanje bo potekala v decembru in januarju prihodnje leto. Po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Levici prav zaradi fiaska z dolgotrajno oskrbo ne kaže ravno najbolje. Za namene predvolilnega piarja bi morale politične stranke porabljati denar stranke in ne proračunskega, pa je pomisleke o tem, da predvolilno oglaševanje lahko pomeni tudi poceni piar za ministra Levice, komentiral dr. Haček. »Še posebej je problematična poraba javnega denarja za politično propagando za strankarske namene dveh koalicijskih strank. Ko se je podobnih praks posluževala SDS, sta bili tako levica kot GS zelo kritični do nje, zdaj pa se sami poslužujejo zelo podobnih oziroma še hujših in bolj spornih praks.«
Od predstavnika za odnose z javnostmi Uroša Badovinca smo v zvezi z načrtovano oglaševalsko kampanjo in sredstvi za ta namen prejeli še: »Oglaševalska kampanja se bo financirala iz sredstev evropskega projekta (Dostopna dolgotrajna oskrba – Izboljšanje dostopnosti storitev in informiranje o dolgotrajni oskrbi | GOV.SI), ki je financiran iz EU dela in SLO dela kohezijskih sredstev (gre torej za sredstva, ki so v proračunu RS ločena od ostalih sredstev proračuna RS). Del sredstev EU projekta »Dostopna dolgotrajna oskrba« je namenjen tudi za informiranje ljudi o dolgotrajni oskrbi (to je v skladu s pravili nujno, torej gre za integralen del projekta). Kampanja informiranja o dolgotrajni oskrbi znotraj tega evropskega projekta je bila načrtovana že ob pripravi projekta na začetku letošnjega leta in s strani Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj potrjena v juniju 2025. Slednje izpostavljam predvsem zato, da pojasnim, da kampanja ni bila zasnovana zaradi interpelacije zoper ministra Simona Maljevca oziroma zaradi naslavljanja očitkov v medijih ali javnosti glede izvajanja dolgotrajne oskrbe.«
Informacijski sistem še v povojih
Kako bo torej pomagal oglas ostarelemu svojcu, sosedu ali prijatelju, ki priklenjen na posteljo čaka pravice iz socialne oskrbe? Pozivamo ministrtvo, da pojasni. Uporabniki namreč še vedno nimajo dostopa do storitev, ki jim jih obljublja zakon. Še več, kot smo pisali, tudi izjavajci storitev nimajo odgovorov na številna vprašanja o izvajanju dolgotrajne oskrbe.
Onemoglega soseda še niso obiskale socialne delavke, da bi preverile, ali ustreza pogojem za pridobitev pravic. Nimajo časa za obiske na domu, svetovanja in osnovno dejavnost – socialno delo! Ukvarjati se morajo z administrativnimi zadevami, peš pridobivati podatke iz različnih baz in evidenc, pisati odločbe na roke, kar še podaljšuje odločanje in odpira možnosti za napake, že dlje časa opozarja Tatjana Milavec iz Skupnosti CSD Slovenije. Starajoča se populacija, ki zaradi pomanjkanja medicinskega in oskrbovalnega osebja ostaja pred vrati zdravstvenih in socialnih ustanov, potrebuje storitve na domu takoj. V celofan zaviti oglasi jim ne bodo dvignili kakovosti življenja.
Informacijski sistem, ki je izhodišče celotnega sistema, sploh še ni začel delovati. Izvajalec za vzpostavitev informacijskega sistema za dolgotrajno oskrbo je podjetje Žejn, d. o. o., ki je bilo izbrano na podlagi javnega naročila za 424.000,00 EUR z DDV. Denar še ni bil izplačan. Če verjamemo ministrovim besedam, naj bi bil enoten sistem celovito vzpostavljen jeseni in prvi svežnji odločb prav tako. Do jeseni manjka še nekaj dni. Po poročanju Radia Slovenija od 1. julija 2025 ni bila izdana niti ena odločba za oskrbo na domu, čeprav je vloge oddalo že okoli 4000 ljudi. Bo minister prevzel odgovornost?
Skoraj 275.099 € je šlo podjetju ISA.IT, izobraževanje, svetovanje, aplikacije, informacijske tehnologije, d. o. o. za plačilo storitve za celovito izvajanje informacijskega sistema centrov za socialno delo, ki vključujejo: vzdrževanje informacijskega sistema centrov za socialno delo, dograditve in nadgradnje, izvajanje mesečnih in letnih obdelav za socialne in druge transferje, masovno tiskanje, usposabljanje uporabnikov in njegov nadaljnji razvoj – Izdelavo informacijske podpore po Zakonu o dolgotrajni oskrbi za modul oskrbovalec družinskega člana. A ne z javnim razpisom, temveč s sklenitvijo aneksa. Pri tem se lahko vprašamo o transparentnosti: zakaj ni bilo novega razpisa, čeprav gre za pomembno in drago IT storitev? Ker v tem primeru ni bilo konkurence, ne vemo, ali je bila cena za storitev res optimalna. Uradna razlaga je, da gre za »nasledstvo pravice družinski pomočnik«, s katero se je »pristojnost iste vsebine prenesla na nov organ«, iz ministrstva za delo na ministrstvo za solidarnost. Podjetju ISA.IT je ministrstvo od aprila 2024 nakazalo 422.693 €.
Podjetje IIBA Slovenija, Društvo poslovnih analitikov, pa je pridobilo evidenčno naročilo za 48.153,21 €, in sicer za nudenje strokovne podpore pri pripravi javnega naročila s področja informacijske tehnologije za področje dolgotrajne oskrbe in implementaciji izbrane rešitve. Še enkrat: Evidenčna naročila so tista javna naročila, katerih vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo zakona iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3. Višina evidenčnega naročila je za storitve omejena na največ 40 tisoč evrov brez DDV.
Tri četrt milijona evrov je za zdaj znesek, ki ga je ali ga še bo za vzpostavitev in delovanje informacijske tehnologije plačalo ministrstvo Simona Maljevca. In za katero sploh še ni jasno, ali bo tudi delovala.
Velik madež je na ministrstvu za solidarno prihodnost ostal tudi po našem razkritju o rekordnem številu uslužbencev, ki delajo od doma, in privilegijih za simpatizerje Levice, ki so jim izplačevali dodatke za povečan obseg dela – med drugim so jih posamezniki prejemali tudi v času dopustov in za projekte dolgotrajne oskrbe.
Javnost, laična in strokovna, je nad izvedbo »največje reforme v socialnem varstvu v zgodovini države,« kot jo opisuje minister za solidarno prihodnost, razočarana in ogorčena. Ljudje prispevek že plačujemo, izvajalci pa storitev ne morejo nuditi zaradi neurejenega sistema in pomanjkanja kadra.
*******************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
