18. marca 2021 je bil v gozdu pri Zgornjih Duplicah v Grosuplju napaden in zverinsko pretepen 77-letni Stanislav Knafelj, ki je 24 ur ležal v bolečinah, preden so ga hudo poškodovanega naslednjega dne našli v gozdu in ga prepeljali v bolnišnico, kjer je kasneje umrl. Do smrti so ga sredi gozda, kjer je Knafelj živel svoje asketsko življenje pretepli trije kočevski Romi: 24-letni Marjan Brajdič, 19-letni Mihael Grm, 20-letni Marjan Grm in bratranec, sicer Izolan, 23-letni Marko Belcl.
Življenje Stanislava Knaflja je pozabljeno. Vredno je bilo dva tisoč evrov in dva mobilna telefona. Ni imel nikogar, ki bi zanj šel pred kamere, nikogar, ki bi točil solze, in nikogar, ki bi zaradi njega spreminjal varnostno zakonodajo.
19. marca 2021, dan po grozovitem napadu Romov, je torej umrl. To je bil čas Janševe vlade. Nihče ni prižgal sveč. Nihče nikogar klical k odstopu. Nihče ni prišel na pogreb. V Grosuplje ni bilo ne vojske ne policije. Niti medijev, ki pomagajo pri nabiranju političnih točk.
In kaj se je zgodilo z obtožnico?
Iz umora iz koristoljubja, ki bi moral ostati zapisan, se je obtožnica do danes spremenila v povzročitev posebno hude telesne poškodbe s smrtnim izidom. Sicer je sledila obsodilna sodba vendar pa jo je višje sodišče razveljavilo. Senat višjih sodnikov se je strinjal z obrambo, da v sodnem spisu ni nobenega dokaza, ki bi potrjeval prisotnost Brajdiča in bratov Grm na kraju kaznivega dejanja, zato jim sostorilstvo ni bilo prepričljivo dokazano.
Pri sojenju se zapleta, priče izgubljajo spomin
Na vnovičnem sojenju pa so priče začele izgubljati spomin, je poročal oktobra Dnevnik. Obramba je igrala na karto diskriminacije. Takole so zapisali v časniku:
»Vaščani iz okolice Grosupljega, ki so v preiskavi in na prvem sojenju večinoma pričali, da so kritičnega dne opazili avtomobil, v katerem naj bi bili obtoženci, je obramba soočila tudi z nekaterimi predsodki, ki so nekoliko omajali njihovo mnenje. Eden od domačinov je v preiskavi oziroma na prejšnjem sojenju povedal, da je bil pod kozolcem, ko se je mimo pripeljal avtomobil, za katerega je sklepal, da so v njem Romi. Njegovo sklepanje je bilo plod opažanja, da je bil avto ‘umazan in zanikrn’, da je njegov pes na avtomobil glasno lajal (na druge avtomobile pa menda ne) in da se je iz avtomobila slišala glasna glasba. Temni avtomobil znamke Alfa Romeo naj bi se peljal tudi hitreje kot drugi, čeprav priča v torek ni bila več tako zelo prepričana, kako hitro so vozili.Tudi drugi vaščan, ki je v preteklosti s prostim očesom lahko ugotovil razliko »med navadnimi in romskimi avtomobili«, je bil tokrat bolj zadržan. Ocenil je, da se je takrat »očitno prenaglil«, v vmesnem času pa je prišel tudi do spoznanja, da niso vsi Romi nujno temne polti.«
Še sreča, da je policija na kraju nasilne smrti našla obremenjujoče biološke sledi. V bivalniku je na kljuki in Knafljevi denarnici ostala sled enega od osumljenih. Prav tako so v bližnjem potoku našli Knafljevo jakno, telefon ter obleke roparjev in naboj, na katerem so našli sledi obeh bratov Grm in Belcla. Preiskava gibanja njihovih telefonov in posnetki nadzornih kamer so pokazali, da so se usodnega dne skupaj iz Kočevja peljali v Ljubljano, od tam h Knaflju, nato na Ig in nazadnje domov. Priče so v okolici kraja nasilne smrti samotarskega Stanislava Knaflja opazile že omenjeni avtomobil Alfa Romeo, kakršnega je imel tudi Brajdič, so zapisali še v Dnevniku.
Sprenevedanje je politična valuta
Bo smrt gozdnega moža Knaflja kdaj dobila pravičen epilog? Umrl je v samoti, v bolečinah. Umor pa več ni umor pač ga kar zmanjšujejo.
Nobenega sočutja ni bilo za človeka, ki je živel in umrl v gozdu, obdan z mahom, tišino in mačkami. Ko so ga pokopali, ni bilo predsednikov strank, ministrov, zaskrbljenih poslancev ali pa županov, ki so dobili do milijona evrov za integracijo.
Sprenevedanje je postalo politična valuta. Politika se prebudi, ko se to izplača, ko zgodba sproži ogorčenje, ko zadiši po glasovih, ko se prižgejo kamere. Toda družba se ne meri po tem, koliko solz kdo prelije pred kamerami, temveč po tem, koliko je sposobna videti trpljenje tistih, ki nimajo glasu.
Stanislav Knafelj glasu ni imel. Imel je le gozd in nekaj vernikov, ki so verjeli, da v tišini biva nekaj večjega od nas. Bil je Slovenec, bil je žrtev nasilja, žrtev neurejene zakonodaje, tožilstva, sodišč, ki do danes niso razsodila. Poskusi demagogije so se preselili namreč tudi v sodne dvorane. Obramba je zavzela stališča, ki jih ne bi smela. In ni nikogar, ki bi rekel: Dovolj je!
Nikjer v bližini tistega gozda ni bila te dni prižgana sveča. Sveča, ki bi nas spomnila na življenje drugorazrednih.
Na Preiskovalno.si smo Stanislavu Knaflju želeli dati glas.
****************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
