Nekoč motor bovškega turizma. Danes le še obljube in sneg.
Pred vrati je četrta zima, ko perspektivno visokogorsko smučišče Kanin, povezano z italijansko Sello Neveo, ostaja zaprto.
Inšpektor za infrastrukturo je obratovanje krožne kabinske žičnice prepovedal konec septembra 2023. Ob nadzoru 50 let stare konstrukcije je ugotovil, da bi zaradi poteka življenjske dobe naprave lahko bila ogrožena varnost potnikov oziroma da obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi.
Propad je močno prizadel Bovec, prizadetih je več podjetij in celotna turistična branža.
Vladajoča politika pa je tik pred lokalnimi volitvami ponudila več deset milijonov vredno rešitev za Kanin.
Toda naša poizvedovanja razkrivajo precej drugačno sliko.
Bodo pogodbe res podpisane v nekaj dneh oziroma je začetek obnove tik pred vrati, kot napovedujejo odločevalci? Ali gre za populistične obljube pred lokalnimi volitvami? Kdo je pod drobnogledom KPK in zakaj obstajajo sumi, da gre pri več deset milijonov evrov vrednem poslu za interesne povezave?
Postavljajo se vprašanja o prepletenosti političnih in poslovnih interesov.
Nova vlada, dvakrat več denarja
To so besede Danijela Krivca, poslanca SDS in občinskega funkcionarja iz Bovca, iz 6. oktobra letos: »Od države pričakujemo 60 milijonov evrov. Če dodamo še prispevek Leitnerja, je to 85-milijonska investicija. Če bo treba še kaj dodati, bomo iskali še druge zunanje finančne vire, ne nazadnje pa lahko tudi občina v določenem segmentu kaj prispeva.«
Janševa vlada je napovedala, da bo v prenovo Kanina vložila do 60 milijonov evrov. To je dvakrat več od obljubljenih 30 milijonov Golobove vlade, ki pa se niso nikoli uresničili.
Od kod ad hoc še enkrat več denarja, če pa stanje javnih financ po prevzemu oblasti ni rožnato, kot smo poročali.
V oči bode še več spornih okoliščin: od nenavadnega načina izbire investitorja, nejasne vloge in vpliva funkcionarja SDS, morebitnih nasprotij interesov, odsotnosti finančne konstrukcije, nelogičnega razmerja med javnim in zasebnim financiranjem do napačne zasnove projekta in (ne)preglednosti celotnega postopka.
Pojdimo lepo po vrsti.
Prepletanje treh funkcij
Posebno pozornost zbujajo posamezniki, ki sodelujejo pri vprašanjih o prihodnosti Kanina.
Osrednjo vlogo ima že dolga leta vplivni politik Danijel Krivec, ki se tudi v javnosti pojavlja kot predstavnik oziroma glavni zagovornik načrtovane obnove. Krivec si kot domačin želi obnove Kanina. Od tega bi imela koristi celotna goriška regija. Pomisleke pa sproža njegov način vodenja projekta.
Danijel Krivec pri projektu prenove Kanina istočasno nastopa kar v treh vlogah:
- kot poslanec stranke SDS (sodeluje pri državnih odločitvah, kot so sprejem proračuna, sofinanciranje),
- kot občinski svetnik Občine Bovec (odloča o občinskih sklepih),
- kot predsednik Komisije za oživitev smučišča Kanin (vodi pripravo in pogajanja o istem projektu).
Na eni strani naj bi Krivec nastopal kot predsednik Komisije za oživitev smučišča Kanin oziroma eden ključnih lokalnih odločevalcev pri projektu novega Kanina. V postopku izbire zasebnega investitorja je nastopal kot predsednik razpisne komisije. Sodeloval je tudi pri pripravi projektne naloge, ki podrobno opredeljuje predvidene gradbene posege, trase novih žičnic, lokacije postaj in tehnične zahteve za obnovo smučišča. Prav glede projektne dokumentacije so se v nadaljevalnih postopkih pojavila opozorila o morebitnem favoriziranju potencialnega investitorja.
Na drugi strani pa je poslanec državnega zbora in lahko sodeluje tudi pri odločanju o državnih sredstvih za projekt.
S prepletanjem funkcij se lahko pokaže prevelika koncentracija vpliva na izbiro investitorja.
Tudi ni jasne meje, ali Danijel Krivec, ko se javno izjavlja o državnem financiranju obnove Kanina, nastopa kot predstavnik občinske komisije, poslanec ali politični predstavnik.
KPK že preverja kopičenje funkcij
Ker prepletanje funkcij vzbuja tveganje za nastanek nasprotja interesov po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije, Komisija za preprečevanje korupcije preverja sume teh kršitev. Zadeva je v fazi predhodnega preizkusa, zato podrobnosti ne razkrivajo.
Poudarjajo pa, »da kopičenje funkcij oziroma sedenje na več stolih hkrati praviloma ni v javnem interesu. Kopičenje moči pomeni veliko tveganje za nastanek nasprotja interesov, vzbuja dvom v neodvisno delovanje ter briše meje med interesi, ki bi jih moral posameznik glede na funkcijo, ki jo opravlja, zastopati.«
Danijel Krivec je za Preiskovalno.si odgovoril: »Najprej je treba razlikovati med hkratnim opravljanjem več javnih funkcij in nasprotjem interesov, kot ga določa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Nasprotje interesov ne nastane avtomatično zgolj zato, ker posameznik opravlja več javnih funkcij oziroma sodeluje pri istem projektu v različnih javnih vlogah. Bistveno je vprašanje, ali obstajajo konkretne okoliščine oziroma zasebni interesi, ki bi lahko vplivali ali ustvarjali videz vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog.
Danijel Krivec / FB
Moje sodelovanje pri projektu Kanin izhaja iz opravljanja javnih funkcij in prizadevanj za ponovni zagon smučišča, ki je pomembno za razvoj Posočja. Pri svojem delu sem dolžan spoštovati veljavno zakonodajo, vključno s pravili o preprečevanju nasprotja interesov in nezdružljivosti funkcij. O morebitnih konkretnih okoliščinah nasprotja interesov je treba odločati na podlagi dejstev in zakonsko določenih meril, ne zgolj na podlagi števila funkcij, ki jih posameznik opravlja.«
V nadaljevanju poudarja, da je v primeru ugotovljenih konkretnih kršitev treba sprejeti ustrezne zakonske ukrepe. Zdi pa se mu neodgovorno vnaprej napovedovati posledice hipotetičnih ugotovitev pristojnega organa.
Dve ugotovljeni kršitvi in sankcije
Pomemben akter pri obnovi Kanina je tudi občinski svetnik dr. Jurij Žurej. Vodi Komisijo Občinskega sveta Občine Bovec za investicijo v Kanin. Občinski svet je komisijo pooblastil za komunikacijo s potencialnimi vlagatelji. V lanski odločitvi KPK je Komisija zoper Žureja ugotovila dve kršitvi nasprotja interesov v povezavi z družbo Sončni Kanin. Kot predsednik občinske komisije za mandatna vprašanja in kot občinski svetnik je sodeloval pri glasovanju o kandidatu za nadzorni svet družbe Sončni Kanin, s katerim je bil poslovno povezan. KPK mu je izrekla globo 400 evrov.
Leta 2023 je KPK preverjala tudi vprašanje zakonitosti ustanavljanja občinskih komisij, med katerimi je bila tudi Komisija za oživitev Kanina oziroma Novi Kanin. Namesto občinskega sveta je komisijo ustanovil kar bovški župan Valter Mlekuž, za predsednika komisije pa imenoval Danijela Krivca. KPK je prijavo odstopila Ministrstvu za javno upravo, ker gre za vprašanje pristojnosti po Zakonu o lokalni samoupravi.
Ena sama ponudba in sprememba pogojev
Občina Bovec je javni poziv za izbor zasebnega investitorja za Kanin poslala na več kot 500 domačih in tujih naslovov. Po elektronski pošti. Na razpis je julija letos prispela samo ena ponudba. Južnotirolski proizvajalec žičniške tehnologije Leitner je pripravljen v obnovo Kanina vložiti 25 milijonov evrov. Država Slovenija bi namesto prvotnih 30 zdaj prispevala 60 milijonov evrov.
Delež zasebnega kapitala se je ob dvakratnem povečanju državnega vložka zmanjšal. Ob načrtovanih 60 milijonih evrov bi država tako zagotovila dobrih 70 odstotkov, Leitner pa manj kot 30 odstotkov sredstev.
Skupina Leitner je na Kaninu izvajala dela že leta 2016. Po nesrečnem padcu dveh kabin. Obnova je stala približno osem milijonov evrov. Kljub vložku države in Občine Bovec pa smučišče dolgoročno ni bilo rešeno.
Se zdaj ponavlja podoben scenarij? »Najprej se javnosti predstavljajo načrti in velike številke, nato pride do sprememb, dodatnih finančnih zahtev in povečevanja stroškov, končni rezultat pa ne zagotavlja trajnega obratovanja smučišča,« so kritični gradbeni strokovnjaki, s katerimi smo govorili glede Kanina.
Zakaj si je premislil investitor, ki je bil pripravljen vložiti 105 milijonov evrov
Nenavadna je okoliščina, povezana z iskanjem investitorja za obnovo smučišča.
Za projekt se je že aprila 2025 zanimal rusko-italijansko investitor CDC skupaj s švicarskim partnerjem Bartholet. V obnovo in razvoj Kanina je bil pripravljen v petih letih vložiti kar 105 milijonov evrov. O tem je poročalo več medijev, tudi Delo.
V delovno skupino sta bila imenovana tudi bovška svetnika Danijel Krivec in Jurij Žurej. Načrt je predvideval odprtje zgornjega dela Kanina že v sezoni 2025/26. Z namero so se seznanili tudi bovški svetniki in predlog podprli.
Projekt je obstal na mrtvi točki zaradi očitkov potencialnega investitorja CDC&Bartholet o spornih postopkih in počasnosti Občine Bovec pri pripravi razpisa. Po informacijah naših virov občinski odločevalci na predlog investitorja menda sploh niso odgovorili. Omenjeni investitor se na letošnji razpis ni prijavil.
Povezave med ponudniki
Je pa intrigantno, da med investitorjem CDC in skupino Leitner obstaja tesna poslovna povezava. In sicer prav preko švicarskega proizvajalca žičnic Bartholet, partnerja CDC. Večinska lastnica družbe Bartholet je HTI (High Technology Industries. V to skupino spada tudi Leitner. Ta tuji članek pojasnjuje, da je HTI postal večinski lastnik Bartholeta, in izrecno omenja Leitner kot osrednjo družbo skupine.
Zgoraj smo že zapisali, da je med pripravljavci projektne naloge za Kanin, ki podrobno določa tehnične zahteve za nove žičniške naprave, naveden tudi Danijel Krivec. Že v času priprave razpisa pa so pristojni opozarjali na tveganje, da bi lahko vnaprej izbrana projektna rešitev omejila konkurenco pri poznejši izbiri dobavitelja žičnic in favorizirala posamezne ponudnike. Ob tem so izpostavili tudi družbi Leitner in Bartholet.
KPK glede tveganja korupcije opozarja, da lahko visoka korupcijska tveganja nastanejo že »v predrazpisni fazi. Saj je ta faza običajno manj transparentna, vendar v praksi lahko dejansko že določi izid postopka. Zato KPK opozarja, da je nujno sistematično okrepiti zgodnje zaznavanje tveganj in učinkovito zaščito prijaviteljev, ki bi nepravilnosti zaznali in prijavili v predrazpisni fazi.
Favoriziranje določenega ponudnika?
Gradbeni strokovnjaki, s katerimi smo govorili in ki so se znanjeni z okoliščinami obnove Kanina, opozarjajo na nenavadno zaporedje postopkov pri načrtovani obnovi smučišča. Po njihovem mnenju je strokovno vprašljivo, da je Občina Bovec naročila izdelavo projektne dokumentacije, še preden je bil izbran dobavitelj žičniške tehnologije. Tehnične rešitve posameznih proizvajalcev se namreč razlikujejo, med drugim po razmikih med stebri, naklonih in poteku vrvi ter drugih konstrukcijskih zahtevah. Zato se sprašujejo, ali bo dokumentacija ustrezala tehnologiji izbranega dobavitelja oziroma ali jo bo treba prilagajati, kar bi lahko povzročilo dodatne stroške in zamude.
Še pomembnejše je vprašanje, na tehnologijo katerega proizvajalca je projektant oprl svoje rešitve, če dobavitelj žičnic takrat sploh še ni bil izbran. »Posebej zanimiva je informacija, da naj bi bovški župan Valter Mlekuž že več let razpolagal s projektno dokumentacijo družbe Leitner. Če to drži, se odpira vprašanje, ali je bila razpisana projektna dokumentacija zasnovana na že obstoječih Leitnerjevih rešitvah. Takšen sum dodatno odpira vprašanja o kakovosti razpisne dokumentacije, njeni tehnološki nevtralnosti in razmeroma nizki ceni izdelave, na kar so zainteresirani ponudniki opozarjali že med razpisnim postopkom.«
Odgovora župana: »Kot župan Občine Bovec odločno zavračam zapis in zagotavljam, da je edini dokument, s katerim je Občina Bovec razpolagala, bila idejna zasnova gradnje žičniških naprav smučišča Kanin z grobo oceno potrebnih sredstev, ki je bil javnosti predstavljen 11. 2. 2019 v KD Bovec, pripravljavec dokumenta pa je bil STEM International.
Družba Leitner ni za Občino Bovec nikoli predala nobenega projekta za gradnjo žičniških naprav na smučišču Kanin. Aprila 2024 je na Občino Bovec in po našem vedenju tudi na tri resorna Ministrstva, družba Leitner kot predlog konzorcija Promotor, katerega nosilec je to podjetje bilo, poslala predlog za izvedbo javno zasebnega partnerstva s pripisom »zaupni poslovni dokument«. Država je predlog zavrnila, zato od takrat tudi ponudba ni imela več pravne moči.«
Za projekt ni več ovir – pa jih res ni?
Danijel Krivec je 6. oktobra javno naznanil skorajšnji podpis pogodb in začetek investicije.
Za Primorski val: »Po optimistični varianti bi pogodbo že ta četrtek potrjevali na občinskem svetu.«
Za Radio Robin: »Mislim, da smo zdaj dejansko na varni strani. Tudi presoje, ki so bile potrebne zaradi naravovarstvenih zahtev, so narejene in dejansko v tem trenutku jaz osebno ne vidim nobenih zapletov več.«
Za velikopoteznimi napovedmi pa še vedno ni dovolj konkretnih odločitev, dokumentacije in zagotovljenega financiranja. Tudi Krivec potrdi, da še nimajo vseh dovoljenj.
Gradbeno dovoljenje za projekt še ni pridobljeno. Izdajo zavlačuje pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj. Zahtevnih upravnih postopkov ni mogoče zaključiti v kratkem času. Brez gradbenega dovoljenja in dokončno potrjene projektne dokumentacije pa ni mogoče zanesljivo opredeliti niti obsega niti vrednosti gradbenih del.
Ovire pri pridobivanju soglasij
Po mnenju gradbenega strokovnjaka ostajajo odprta vprašanja glede same izvedljivosti projekta. V resnici se ne ve, kolikšen bo dejanski prispevek države? V kakšni obliki bodo zagotovljena javna sredstva? Kako bodo med partnerji razdeljeni prihodki, stroški in poslovna tveganja? »Takšna investicijska odločitev je toliko bolj zanimiva, ker projekt še nima gradbenega dovoljenja, izdelani naj ne bi bili niti vsi potrebni elaborati, obstajajo pa tudi tveganja pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj. Na zahtevnost teh postopkov opozarjajo znani z zapleti s projektoma na Kobli in v Kranjski Gori s pridobivanjem okoljevarstvenih soglasij.«
Pridobivanje potrebnih dovoljenj ni samoumevno. Ni še jasno, kakšne bodo posledice postopkov presoje vplivov na okolje in ali bo projekt sploh omogočal načrtovano dograditev drugih žičnic.
Ostaja tudi vprašanje, kako lahko investitor prevzame določene finančne obveznosti ali vstopi v lastništvo družbe Sončni Kanin, če še ni jasno, kaj bo sploh dovoljeno graditi. Zakaj bi torej kdorkoli vložil več milijonov evrov v projekt, pri katerem še ni jasno, kaj bo dejansko pridobil, kaj in kje bo smel zgraditi in v kakšnih rokih?
»Dokler ni jasno, kje natanko bodo stali stebri oziroma kako bodo potekale naprave, ni mogoče zanesljivo določiti vseh potrebnih gradbenih posegov. Že sprememba lokacije posameznega stebra lahko vpliva na obseg del, tehnične rešitve in stroške investicije.«
Denar je ali ga ni?
Eno ključnih vprašanj je še vedno, kje naj bi država postrgala napovedanih 60 milijonov evrov za obnovo Kanina. Kljub transparentnim političnim povezavam Danijela Krivca in vladajoče SDS še ni zagotovila, da je mogoče 60 milijonov evrov prekanalizirati v Kanin brez ustrezne proračunske podlage.
V javno dostopni proračunski dokumentaciji in v pred kratkim sprejetem državnem proračunu ni ustrezne postavke, ki bi izrecno zagotavljala 60 milijonov evrov za ta projekt.
Sredstva v takšni višini niso razvidna niti iz načrta razvojnih programov.
Kako lahko odgovorni tako odločno napovedujejo državno financiranje, če vir financiranja še ni jasno predstavljen?
Na ministrstvu za gospodarstvo Anžeta Logarja odgovarjajo, da je vladni sklep o predvidenih 60 milijonih evrov zgolj izražena namera, ne pa odločitev o dodelitvi denarja ali prevzemu finančnih obveznosti ministrstva. »Pred konkretno odločitvijo o sofinanciranju bo treba opredeliti pravno podlago in postopek dodelitve sredstev, finančno konstrukcijo, vire in dinamiko financiranja ter zagotoviti izpolnitev proračunskih pogojev in skladnost s pravili o državnih pomočeh. Višino in vir sofinanciranja za investicijo Kanin bo mogoče predstaviti, ko bo usklajena gradbeno-investicijska dokumentacija in ustrezne pravne podlage.«
Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca trenutno obravnava vlogo Občine Bovec za podelitev koncesij za gradnjo žičniških naprav. Zapišejo, da bo pogoje ter najprimernejšo obliko državne podpore prenovi Kanina proučila medresorska delovna skupina, ko bo ustanovljena. »Preverjene bodo različne možnosti financiranja, pri čemer bo treba upoštevati slovensko in evropsko zakonodajo, vključno s pravili o državnih pomočeh. Dokončna oblika financiranja zato še ni določena.« Preučili bodo tudi možnosti sofinanciranja z evropskimi sredstvi in vprašanja morebitnega lastniškega deleža države v projektu.
Za zdaj niti ni jasno, kdo bo lastnik infrastrukture, kdo bo prejemal prihodke in kdo bo nosil morebitno izgubo.
Pogodba, ki lahko pomembno vpliva na javna sredstva in upravljanje koncesijskih pravic, mora biti pregledna in podvržena javnemu nadzoru.
Občina bo vložila svoje premoženje
Sejad Jušić, direktor občinske uprave Občine Bovec potrjuje, da so 8. oktobra 2026 prejeli sklep vlade o projektu Kanin. Toda prizna, da pogoji financiranja in način črpanja sredstev še niso določeni. Prav tako še ni sprejet dokončen sklep o izboru edinega prijavljenega investitorja. Pogajanja še potekajo.
Se lahko ponovi zgodba z velikimi obljubami, ki se zaradi neizpolnjenih pogojev nazadnje ne uresničijo. Ali celo, da bi takšna ureditev omogočala nepregledno porabo oziroma preusmerjanje javnih sredstev?
Ob tem se pojavlja tudi vprašanje odgovornosti za vlaganja javnega denarja in dosedanje izgubljene priložnosti.
Država je za sanacijo žičniških naprav po stečaju ATC Kanin leta 2015 namenila 5,7 milijona evrov. Od 150 do 200 tisoč na leto stanejo Občino Bovec tekoči stroški vzdrževanja družbe Sončni Kanin, ki je upravljavec smučišča vse od njegovega zaprtja.
Občina bo v aktualni projekt vložila svoje premoženje. Direktor Sejad Jušić potrjuje, da je predviden stvarni oziroma nedenarni vložek občinskega premoženja in pravic. Uradne cenitve so že opravili. Ne razkrije pa vrednosti ne obsega premoženja, ki naj bi ga Občina vložila v projekt. Občina ima približno deset milijonov evrov letnega proračuna, zato je investicija, katere vrednost bi lahko dosegla več deset milijonov evrov, zanjo izjemno veliko oz. skoraj nerealno breme.
Vprašanje Kanina je vprašanje o transparentnosti javnega denarja
Daleč od Bovca se v Ljubljani sestajajo glavni akterji projekta s predstavniki Leitnerja. Postopke pospešujejo pred lokalnimi volitvami, čeprav v projektu ostaja še veliko neznank. Nameravajo kljub temu posel izpeljati še pred volitvami?
Kanin je pomembno visokogorsko smučišče s polstoletno tradicijo, ki ima zaradi naravne lege nad 2000 metri in ugodnih snežnih razmer še vedno izjemno razvojno perspektivo.
Zimski turistični biser pa ni samo pomemben gospodarski dejavnik za Posočje. Pomembna je tudi njegova edinstvena čezmejna povezava z Italijo.
Njegov razvojni potencial je odskočna deska razvoja celoletnega turizma v regiji. Upad zaradi dolgotrajnega zaprtja najbolj občutijo bovški hotelirji in z njimi državni proračun. Gre torej tudi za vprašanje širšega nacionalnega pomena.
Pri pomisleku, ali Kanin oživiti ali prepustiti naravi, ne gre samo za vprašanje prihodnosti smučišča. Kot vestne državljane nas mora skrbeti za odgovorno upravljanje javnega denarja, preglednost postopkov in gospodarno odločanje brez tveganja korupcije.
Še posebej zdaj, ko je za njegovo obnovo predvidenih več deset milijonov evrov davkoplačevalskega denarja.
Preden bo država prižgala zeleno luč in v Kanin prelila 60 milijonov davkoplačevalskih evrov se zato postavlja legitimno vprašanje: Zakaj je model, v katerem bi zasebni investitor lahko financiral skoraj celotno obnovo, nadomestil model, v katerem naj bi večino zdaj zagotovila država?
*********************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
