Sistemska korupcija: Uporabno dovoljenje kljub ponarejenim dokumentom

28. avgusta je bil izveden tehnični pregled na objektu zapora Dobrunje, pri katerem so bile ugotovljene pomanjkljivosti. Rok za odpravo je bil podaljšan za dva meseca.  

6. novembra je Mojca Klemenčič Lipovec, vodja Oddelka za upravne zadeve s področja ravnanja z odpadki pri MOPE, izdala dopis, da ni več ovir za izdajo uporabnega dovoljenja za zapor Dobrunje, ker so bile »vse zadeve sanirane«.

Od 7. do 10. novembra nam je investitor – torej Ministrstvo za pravosodje – sporočal, da je izvajalec del Poročilo o ravnanju z odpadki dopolnil z evidenčnimi listi in da so postopno pridobili vsa soglasja (za elektro, strojni in gradbeni del).

12. novembra je Sandi Rutar, vodja Sektorja za dovoljenja pri MNVP, ki je podpisan tudi pod izdajo gradbenega dovoljenja, izdal UPORABNO DOVOLJENJE za zapor Dobrunje. To se je zgodilo kljub predhodnim težavam z zamakanjem strehe, elektriko in kljub nezakonito odloženim gradbenim odpadkom v naravi in s tem posledično lažnimi evidenčnimi listi. Med njimi so na dveh uradno raziskanih lokacijah tudi nevarni odpadki (14 nelegalnih lokacij od več kot 34 sva razkrili tukaj, vmes sta tudi lokaciji z nevarnimi odpadki!).

Kdo vse je vedel, pa ni ukrepal?

Uporabno dovoljenje je bilo izdano, čeprav so inšpekcijske službe že kmalu po začetku gradnje opozarjale pristojne, da se nezakonito odlaganje odpadkov na večinoma kmetijskih zemljiščih prikriva s prirejenimi evidenčnimi listi. Eden prvih, ki je na nepravilnosti ob začetku gradnje opozarjal tudi ARSO. Vedeli so ministrica Andreja Katič (SD) iz MP, minister Jože Novak (Gibanje Svoboda) iz MNVP, minister Bojan Kumer (Gibanje Svoboda) iz MOPE, da je več kot polovica od 25 evidenčnih listov za prevzem in oddajo odpadkov nepopolna, prirejena oziroma ponarejena.

Januarja so prav zaradi nezakonito odloženih gradbenih odpadkov in s tem povezanim ponarejanjem evidenčnih listov padle prve kazenske ovadbe. Po naših informacijah jih bilo do zdaj vloženih najmanj pet. Vložili so jih pravosodno ministrstvo in okoljski inšpektorji. Podizvajalec podjetja CGP, ki je gradilo zapor in bilo zadolženo za odpadke, Anton Grandovec, nam je potrdil, da je bil zaradi evidenčnih listov in odvažanja odpadkov v naravo že zaslišan na policiji. Ovadba ga bremeni »suma ponarejanja, krivega pričanja in okoljske kriminalitete«.

Kako so goljufali z evidenčnimi listi

To je primer lažnega evidenčnega lista.

Gradbeni in okoljevarstveni strokovnjaki iz nevladne organizacije ROVO so za Preiskovalno.si preučili nekaj evidenčnih listov, ki smo jih uspeli pridobiti.

Ugotovili so:

– na listih manjkajo ključni podatki – kdo je bil prevoznik gradbenih odpadkov, natančna lokacija odlaganja odpadkov in točna vrsta odpadka;

– namesto dejanske lokacije je navedeno npr. zgolj »cesta« in ne označba vozila oziroma številka registrske tablice kamiona, kar onemogoča sledljivost odpadka od izvora do cilja in je namenjeno zavajanju državnih organov;

– na papirju naj bi odpadki šli na »urejene« lokacije in v zbirne centre, v resnici pa so jih vozili na kmetijska zemljišča;

– odpadke so nezakonito odlagali brez pisnih soglasij lastnikov zemljišč, soglasja ARSO in brez okoljevarstvenega dovoljenja ali dovoljenja MOPE za začasno skladiščenje (in ne odlaganje, ker slednje pomeni za stalno).

Če v evidenčnem listu piše druga lokacija kot dejanska, gre za kaznivo dejanje in kršitev 84. in 93. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Če se izkaže, da odpadki niso bili odloženi na lokaciji, navedeni v evidenčnem listu, je ta neveljaven in pomeni lažno poročanje – kršitev 94. člena ZVO-2 (obveznost vodenja resničnih evidenc).

Te kršitve odpirajo resne sume kaznivih dejanj po Kazenskem zakoniku (KZ-1):

  • Ponarejanje poslovnih listin (235. člen KZ-1): Če evidenčni list vsebuje neresnične podatke o količini, vrsti ali lokaciji odpadka, in se uporablja kot dokaz o zakonitem ravnanju, to po vsebini ustreza ponarejanju ali prirejanju poslovnih listin;
  • Obremenjevanje in uničevanje okolja (332. člen KZ-1): Kaznivo je, če kdo ravna z odpadki tako, da povzroči ali lahko povzroči hujšo nevarnost za zdravje ljudi ali okolje (onesnažena tla, podzemna voda, kmetijska zemljišča).

Tudi ta evidenčni list je prirejen in prilagojen dejanskemu stanju.

Evidenčni list dokazuje, da so odpadke odvažali v zbirni center v Logatec, kjer je gradbeni material sprejemal Rok Remec iz podjetja Odpadne surovine (podizvajalec Antona Grandovca). Povedal nam je, da je oddajal samo prostor in da se pri njem odpadki sploh niso predelovali. V Logatcu inšpektorji niso našli niti kilograma gradbenih odpadkov. Izginili so na divja odlagališča po Sloveniji. V ROVO opozarjajo: »Kako je to mogoče, da zakoniti prevzemnik odpadkov, ki je prevzel gradbene odpadke v Logatcu, nima evidentirane niti ene parcele, na kateri bi lahko odlagali omenjene odpadke? To je več kot okoljski kriminal!«

Odpadke so vozili v Logatec, kjer bi jih morali predelati.

Predelava stane, odlaganje na črno pa je zastonj!

Kot pravijo v ROVO, bi morali biti po Uredbi o ravnanju z odpadki pri gradbenih delih »vsi gradbeni odpadki odpeljani z območja na lokacije pooblaščenih prevzemnikov odpadkov v predelovalne centre, kot so Kemis Vrhnika, Saubermacher Kidričevo ali Surovina Maribor. Odpeljani odpadki morajo biti najprej predelani in šele potem znova odloženi.« Predelava v zakonitem zbirnem centru je draga, zato je, pravijo, »praksa večine gradbincev drugačna. Država ob tem početju gleda stran, predvsem to velja za okoljske in gradbene inšpektorje, čeprav bi morali po uradni dolžnosti ukrepati.« To se je izkazalo tudi v primeru Dobrunj, saj je večina na črno odloženih odpadkov v naravi nepredelana.

Večmetrski nasip iz gradbenih odpadkov iz Dobrunj v vasi Luče pri Grosupljem / Preiskovalno.si

Za odlaganje odpadkov v tla je potrebno pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje (po postopku R10), v katerem mora biti natančno navedeno, na katerih parcelah bo nastal odpadek in kje bo odložen. Če podizvajalec ali prevzemnik odpadke predeluje brez takšnega dovoljenja, gre za nezakonito predelavo odpadkov po 82. členu ZVO-2 in Uredbi o ravnanju z odpadki.

Dejavnost predelave in odvoza lahko izvaja le podjetje z veljavnim OVD, izdanim s strani ministrstva. Podizvajalec Anton Grandovec je pojasnil, da se na dovoljenje čaka od pol do enega leta, z deli pa da so morali začeti takoj. Po oceni ROVO bi pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja izvajalca stala okoli 40.000 evrov, predelava pri zakonitem prevzemniku pa najmanj 250.000 evrov. Nezakonito odlaganje na skrivaj pa je po trditvah ROVO – »zastonj«.

Na Ministrstvu za okolje so na vprašanje, ali je bilo v tem primeru izdano okoljevarstveno dovoljenje po postopku R10 za uporabo zemeljskega izkopa iz Dobrunj, odgovorili, da takšno dovoljenje ni bilo izdano in da ne obravnavajo »nobene vloge Ministrstva za pravosodje ali CGP za pridobitev tovrstnega dovoljenja«. Ključno vprašanje, ki ga odpira ROVO, je, ali so evidenčni listi brez okoljevarstvenega dovoljenja sploh lahko zakoniti in veljavni?!

Ničnost uporabnega dovoljenja in sum podkupovanja

Tudi belokranjsko podjetje Pangra, ki je bilo podizvajalec CGP in je predelovalo gradbene odpadke v ljubljanskem obroču (Zgornja Šiška), jih je predelovalo brez ustreznega okoljevarstvenega dovoljenja za predelavo na tem območju. To je potrdila tudi inšpekcija in podjetju prepovedala nadaljnjo predelavo. Lastnik Pangre Martin Panjan nam je v več pogovorih dal kontradiktorne izjave: enkrat je trdil, da predelave ni bilo, drugič, da je bila, in da je predelani beton vozil nazaj v Dobrunje, kjer so z njim zasipali temelje in obsipavali objekt zapora.

Inšpektor je zadnji nadzor v Zgornji Šiški izvedel 5. februarja 2025 in ugotovil, da je na lokaciji »začasno skladiščena le manjša količina zemeljskega izkopa z drugega gradbišča, drugih odpadkov pa ni bilo zaznati. Prav tako na lokaciji ni bilo naprave za predelavo odpadkov, zato je inšpektorica za okolje postopek zaključila.«

ROVO pa je na podlagi evidenčnih listov ugotovil, da je bila predelava v Šiški nezakonita, izkopani prod pa je bil lahko predelan v agregat in uporabljen pri drugih gradnjah, investitor in nadzor pa o tem nista imela dokazil. Po njihovi razlagi »se je pri izdaji lažnih evidenčnih listov povečal sum, da so kooperanti iz izkopanega prodca (odpadek) predelovali v agregat kot sestavni del betonov, ki so jih kasneje uporabljali pri gradnji drugih zasebnih objektov, brez predhodno opravljene fizikalno-kemične analize in pridobitve certifikata za material (geomehanska ocena s strani pristojnega instituta), ki ga uporabljajo kot polnilo pri objektih, in brez vednosti investitorja ter pooblaščenega nadzora.«

Nezakonita gradnja pod vprašaj postavlja tudi varnost objekta

To pa pod vprašaj postavlja varnost objekta. Brez zakonitih dokazil o zanesljivosti objekta je bila gradnja neskladna z gradbenim dovoljenjem, torej nezakonita. Po razlagi ROVO »to lahko pomeni tudi, da je nekdo prejel podkupnino, da si je upal prirejati uradne podatke pristojne institucije ARSO, samo zato, da je prekril dejansko stanje onesnaževanja z že odloženimi odpadki.«

Zaključen evidenčni list pa se skladno z 2. odstavkom 26. člena Uredbe o odpadkih ne sme naknadno popravljati ali vnašati za nazaj. Naknadno popravljanje poročila o ravnanju z odpadki, ko so nepravilnosti že javno izpostavljene, je nedopustno in kaže na novo prakso v gradbenih postopkih. Ko so bile nepravilnosti že razkrite, je Ministrstvo za pravosodje za nazaj dopolnjevalo dokumentacijo. S tem pa je omogočilo legalizacijo že storjenih kršitev.

O tem govori tudi sodba upravnega sodišča UPRS I U 1909/2019-8, v kateri je jasno definirano, da mora investitor ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov, sicer gre za nezakonito odlaganje!

Vprašanje, zakaj je v dokumentaciji za izdajo uporabnega dovoljenja zapisala, da ni več ovir za njegovo pridobitev, čeprav je bilo znano, da je del evidenčnih listov prirejen, smo naslovili tudi na uradnico Mojco Klemenčič Lipovec. Zaprosili smo jo tudi za pojasnilo, kako so bili ti listi naknadno popravljeni, kdo je odobril takšne popravke in na kateri pravni podlagi so bili izvedeni. Zanima nas, ali takšno retroaktivno popravljanje dokumentacije postaja nova praksa pri ravnanju z odpadki, ter kdo je odgovoren za odstranitev odpadkov z vseh 34 nezakonitih lokacij in za kritje stroškov sanacije. Ni nam še odgovorila.

Iz znanih dejstev v primeru Dobrunje izhaja, da je bilo »Dokazilo o zanesljivosti objekta sestavljeno na podlagi neresničnih in ponarejenih podatkov ter certifikatov. Na podlagi 279. člena ZUP je akt ničen, če je bil izdan na podlagi kaznivega dejanja, ponarejene listine ali drugače nezakonito, kršene pa so bile tudi določbe GZ-1 o prepovedi neskladne uporabe objekta. Upravni organ bi moral po nadzorstveni pravici uporabno dovoljenje in z njim povezane akte razglasiti za nične ter začeti ponovni postopek pridobivanja dokazil za DZO in ponovno izvedbo tehničnega pregleda,« pravijo v ROVO.

Odgovornega za podpis pod izdajo uporabnega dovoljenja, Sandija Rutarja z MNVP, smo vprašali, ali je moral kljub številnim nepravilnostim, ki dosegajo razsežnost kriminalnih dejanju, pohiteti zaradi pritiskov? Ali je kakor koli sorodstveno povezan z izvajalci projekta CPG, torej družino Južna? Pa je kratko odgovoril: »Ne.« In da je bilo uporabno dovoljenje bilo izdano, »ko so bile odpravljene vse pomanjkljivosti predložene dokumentacije in izvedenih del ugotovljenih s strani članov komisije za tehnični pregled.«

Glede na to, da tečejo predkazenski postopki in je zoper akterje vloženih več ovadb, smo ga vprašali tudi, kaj se bo z uporabnim dovoljenjem zgodilo v primeru, da bi bili akterji obsojeni za ponarejanje evidenčnih listov. Odgovoril je: »Z uporabnim dovoljenjem najverjetneje nič. Gre za dva povsem ločena postopka. Je pa v osmem odstavku 80. člena Gradbenega zakona (GZ-1) določeno, da so projektant, vodja projektiranja, nadzornik in vodja nadzora ter izvajalec in vodja gradnje za resničnost izjav, ki jih podajo v zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja ne le odškodninsko temveč tudi kazensko odgovorni.«

Odgovornost inšpektorjev

Okoljski inšpektorji bi lahko preiskali vse nezakonito odložene lokacije, saj imajo podatke o vožnjah iz GPS naprav. Inšpektorat ima vso potrebno opremo, da bi ugotovil, kakšna količina odpadkov je bila dejansko odložena. Na vprašanje, ali so lokacije že preiskali z dronom, pa so nam odgovorili, da ne. Čeprav je lani okoljski inšpektorat (IRSOE) postal operater za izvajanje letalskih dejavnosti s sistemi brezpilotnih zrakoplovov. Usposobili so tri sodelavce. Na voljo imajo tudi ustrezno programsko opremo za fotogrametrično obdelavo fotografij, posnetih iz zraka. »Inšpektorji se v postopku sami odločajo o načinu in obsegu zbiranja dokaznega gradiva, saj so pri svojem delu samostojni. Naj pojasnimo še, da so se postopki glede odložene zemljine iz Dobrunj pričeli že letu 2023, se pravi pred uporabo BPZ.«

Zaključek: Jim bo uspelo vse pomesti pod preprogo?

Primer Dobrunje združuje vse elemente politično-gospodarsko-okoljske sprege s kriminalnim ozadjem (o tem smo pisali tukaj) in hudimi posledicami za javno zdravje. Država je tolerirala nezakonite prakse gradbincev – odgovoren za odvoz gradbenih odpadkov je bil CGP Daria Južne, ki je vključil podizvajalce z zgodovino kršitev: Anton Grandovec, vpleten v afere na SŽ, in Rok Remec z davčnimi dolgovi, stečaji in okoljskimi postopki.

Z nezakonitim ravnanjem so služili na javnem projektu, torej na davkoplačevalskem denarju, ob tem pa uničevali okolje in ogrožali zdravje ljudi. Med odloženimi odpadki, kot smo raziskali, so tudi težke kovine, katrani in druge snovi, ki so karcenogene in lahko povzročijo spremembo DNK.

Vzorec ravnanja kaže na klasično korupcijsko formulo: javni denar + problematični partnerji + prirejanje dokumentov = sistemska korupcija.

Ministrstva oziroma vpletene institucije nam nočejo posredovati dokumentacije o evidenčnih listih, certifikatih za beton, tehničnem pregledu, uporabnega dovoljenja, izpise iz tahografov naprav v kamionih, seznama mikrolokacij z odpadki. Čeprav do njih najverjetneje dostopajo z enim samim klikom.

Tu nastopi najbolj zaskrbljujoč podatek, pravijo v ROVO, da je investitor »na pamet plačeval odvoz z gradbenimi odpadki«, torej brez predhodnih vpogledov v izpise iz tahografov. Tukaj gre za davkoplačevalski denar! Skoraj 90 milijonov evrov.

Sklicujejo se na zakon o zaščiti osebnih podatkov in na Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, s čimer odgovorni na ministrstvih in organih zavlačujejo. Glede na molk vodilnih medijev v državi, s katerimi so povezani ključni akterji afere Dobrunje, je to samo še eden od manevrov pometanja pod preprogo – da bi zadeva čimprej potihnila.

ODGOVOR MINISTRSTVA Z OKOLJE IN PROSTOR:

V ponedeljek, 24. novembra, smo prejeli odgovor MOPE. Ministrstvo po pregledu dopolnjene dokumentacije navaja, da se količine in vrste odpadkov v dopolnjenem poročilu ujemajo z evidenčnimi listi ter da je investitor popravil neskladja in pojasnil napake. Poudarjajo, da je za gradbene odpadke na gradbišču odgovoren investitor, njegova odgovornost pa preneha, ko odpadke prevzame pooblaščeni zbiralec ali predelovalec.

Ministrstvo zato meni, da je investitor svoje obveznosti izpolnil in da glede na pripombe iz zapisnika ni več ovir za izdajo uporabnega dovoljenja. Za nepravilnosti pri ravnanju s prevzetimi odpadki (po tem, ko jih je prevzel zbiralec ali predelovalec) so obvestili IRSOE.

Pojasnjujejo, da evidenčnih listov po zaključku ni mogoče brisati ali spreminjati. Napake je mogoče popraviti le pred zaključkom, kasneje pa samo z izdajo novega evidenčnega lista in označitvijo, katerega popravlja. Takšne popravke izvajajo vsi prevzemniki odpadkov, ko ugotovijo nepravilnosti, saj so nujni za pravilna letna poročila.

Hkrati ministrstvo poudarja, da popravek napačnih vnosov ne pomeni, da je bilo nezakonito ravnanje z odpadki odpravljeno, in da je namerno navajanje napačnih podatkov na evidenčne liste primer ponarejanja javne listine, o čemer odloča IRSOE.

Popravkov že veljavnih evidenčnih listov, ki so podpisani s strani pošiljatelja in prevzemnika, po mnenju MOPE, ni več mogoče izvajati. Napačne podatke je možno odpraviti le z izdajo novih evidenčnih listov, opremljenih z ustreznimi opombami in pojasnili. Te morajo vedno vsebovati tudi ID številke evidenčnih listov, na katere se popravek nanaša.
Tako investitorji kot prevzemniki oziroma pooblaščeni izvajalci gradbenih del se morajo pri izpolnjevanju evidenčnih listov in ravnanju z odpadki dosledno držati določil veljavne zakonodaje.

**********************************************

Hvala, Barbara in Nataša

Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.

Scroll to Top