Že vsaj leto dni pred uveljavitvijo pokojninske reforme sem opozarjal na njene negativne učinke tako za bodoče upokojence kot tudi za nas, ki smo že v pokoju. Le malokdo mi je verjel. Tudi Delavski koaliciji ob predstavitvi njihovih argumentov skoraj nihče ni verjel, zato je tudi propadla njihova akcija »STOP ZA POKOJNINSKO REFORMO«, s katero so želeli zbrati dovolj podpisov za izvedbo naknadnega zakonodajnega referenduma.
Z redno uskladitvijo pokojnin, ki je bila izračunana po novi formuli iz zakona ZPIZ-2O (pokojninska reforma), pa so očitno upokojenci spoznali, da so bili ves čas zavajani, ko so jim predstavniki vlade razlagali, kako se bo s to reformo popravil položaj upokojencev. Zato je izračunana redna uskladitev pokojnin v višini 4,2 % sprožila val ogorčenja med upokojenci.
Štiri leta ignorance
Vlada se je prvič v svojem štiriletnem mandatu spomnila, da v zakonu obstaja tudi instrument izredne uskladitve pokojnin. Do zdaj je to možnost vztrajno zavračala. Tako je Zveza društev upokojencev jeseni 2022 predlagala vsaj 3-odstotno izredno uskladitev pokojnin ali, kot je rekel takratni predsednik ZDUS Janez Sušnik: »Glede na inflacijo in glede na rast plač, ki naj bi bila, ne pričakujemo manj kot pet odstotkov izredne uskladitve pokojnin.« Vlada je seveda njihov predlog gladko zavrnila.
Kajtimir Kunc
Odprto pismo predsedniku vlade – brez odgovora
Tudi sam sem v odprtem pismu predsedniku vlade dr. Robertu Golobu zastavil podobno vprašanje na to temo, in sicer: »Iz zgoraj navedenih razlogov vas sprašujem, kaj ob vaši izjavi, da uporabljate enake vatle za vse družbene skupine v Sloveniji, lahko pričakujemo upokojenci v letu 2023? Ali lahko pričakujemo izredno uskladitev pokojnin aprila 2023, ko boste javnim uslužbencem dvignili plače tako, da jih boste povišali za en plačni razred? Ali lahko pričakujemo korekcijo višine letnega dodatka za upokojence, glede na to, da ste dvignili regres tudi drugim družbenim skupinam?« Seveda se predsednik vlade na moje javno pismo, ki je bilo objavljeno v medijih 17. in 18. 12. 2022, ni odzval. Odgovora ni bilo niti prek medijev niti meni osebno. Pa tudi dejanja nobenega ni bilo. Vlada v letu 2023 ni izvedla nobene izredne uskladitve pokojnin, je pa res, da je povišala letni dodatek upokojencem za celih 5 evrov. Toliko samo, da pred letošnjimi volitvami na to spomnim volivce, ki imajo po pravilu zelo kratek spomin.
Zdaj pa, ko se je vlada dr. Roberta Goloba vendarle zavedela, da upokojenci predstavljamo široko volilno bazo – saj nas je okoli 657 tisoč –, preučuje možnost izredne uskladitve pokojnin za 0,77 %, kar bi skupaj z redno uskladitvijo pokojnin 4,2 % predstavljalo dvig pokojnin v letošnjem letu za okoli 5 %.
Plače gor, pokojnine zadaj
Tukaj moram bralce spet spomniti na malo zgodovine. Jeseni 2022 je predsednik vlade dr. Robert Golob izjavil, da bo njegova vlada obravnavala vse družbene skupine po enakih merilih. Kako je to bilo v resnici?
»Z letošnjim oktobrom se je vlada z javnimi uslužbenci dogovorila, da jim boste njihove plače povečali za 4,5 % ter da jim jih boste dvignili še aprila 2023 za en plačni razred, kar prav tako predstavlja okoli 4,5 %, kar skupaj pomeni dvig za 9,2 odstotne točke. Po izjavah ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti naj bi se v letu 2023 minimalna plača dvignila na približno 850 evrov neto ali za dobrih 13 odstotnih točk glede na sedanjo minimalno plačo. Po enakih merilih naj bi se z redno uskladitvijo pokojnin februarja 2023 te dvignile za okoli 4,9 %.«
Na podlagi navedenega sem zastavil vprašanje: »Iz zgoraj navedenih razlogov vas sprašujem, kaj ob vaši izjavi, da merite z enakimi vatli za vse družbene skupine v Sloveniji, lahko pričakujemo upokojenci v letu 2023? Ali lahko pričakujemo izredno uskladitev pokojnin aprila 2023, ko boste javnim uslužbencem dvignili plače tako, da jih boste povišali za en plačni razred?« Odgovora na zastavljeno vprašanje nisem prejel, sem si pa sam odgovoril na podlagi ukrepov vlade v letu 2023 – ker izredne uskladitve ni bilo.
Na podlagi navedenega je več kot jasno, da bo do izredne uskladitve pokojnin v višini 0,77 % dejansko prišlo samo zaradi tega, ker je vlada prisiljena upokojencem dati majhen predvolilni bombonček, če hoče, da ne bi pogrnila na celi črti na prihajajočih državnozborskih volitvah.
Več kot 200 evrov pod pragom revščine
Dovolite mi, da se malce dotaknem tudi naše upokojenske realnosti. Pisal bom o podatkih za zagotovljeno pokojnino za polno pokojninsko dobo (40 let dela). V lanskem letu je bil razkorak med zagotovljeno pokojnino in pragom tveganja revščine okoli 200 evrov. Zagotovljena pokojnina je bila določena pri 782 evrih, prag tveganja revščine pa je bil po podatkih iz leta 2024 izračunan na 981 evrov. V letošnjem letu se situacija ni spremenila. Okoli novega leta je vlada zagotovljeno pokojnino dvignila za celih 3 evre, na 785 evrov. Ob upoštevanju redne uskladitve pokojnin bo ta letos znašala 818 evrov, prag tveganja revščine pa je Statistični urad izračunal na 1.021 evrov. Se pravi, da je razkorak med zagotovljeno pokojnino in pragom tveganja revščine že presegel mejo 200 evrov. Če se bo vlada vendarle odločila in izvedla izredno uskladitev v višini 0,77 %, bo zagotovljena pokojnina narasla na 824 evrov, razkorak pa bo približno enak kot lani.
Kaj je torej ta vlada oziroma ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi Luka Mesec, naredilo za upokojence? Če redno hodite v trgovino, sami najbolje veste. Morda ne bi bilo slabo, če bi na tem mestu ponovil besede, ki jih je nedolgo nazaj izrekel minister Mesec: »… Mi želimo, da minimalna plača prehiteva rast cen življenjskih potrebščin, ne pa obratno …« Torej Luka Mesec misli, da samo zaposleni z minimalno plačo, ki je nižja od tisoč evrov, ne morejo preživeti, dočim upokojenci pa lahko.
Dostojna pokojnina nad pragom revščine
Sam že leta dokazujem – pa me do zdaj nobena od vlad ni slišala ali pa ni želela slišati –, da bi morala biti dostojna pokojnina za polno pokojninsko dobo (zagotovljena pokojnina) vsaj 1 evro nad pragom revščine. Glede na zadnje znane podatke (SURS, 19. 2. 2026) bi torej morala biti dostojna in hkrati zagotovljena pokojnina za 40 let dela 1.022 evrov, namesto da bo 824 evrov, če bo izvedena izredna uskladitev pokojnin.
Ko pa teče beseda o naši upokojenski realnosti, moram zapisati tudi, da sem se še pred sprejemom pokojninske reforme (ZPIZ-2O) na veliko trudil kar se da plastično prikazati, kje so pasti pokojninske reforme tudi za nas, ki smo že v pokoju, tudi predstavnikom Zveze društev upokojencev Slovenije (ZDUS) in Sindikata upokojencev Slovenije (SUS). Žal pri tem nisem bil uspešen, saj sta obe upokojenski organizaciji pokojninsko reformo podprli.
Šele zdaj, ko so se v praksi pokazali učinki te pokojninske reforme pri redni uskladitvi pokojnin, sta se navedeni organizaciji zbudili in začeli izražati zahteve po pravičnejšem usklajevanju pokojnin. In to sedaj, ko je redna uskladitev pokojnin v višini 50 % od povprečne rasti cen v preteklem letu in 50 % od povprečne rasti plač v preteklem letu. To so pred sprejemom pokojninske reforme predstavniki ZDUS predstavljali kot njihov veliki dosežek v pogajanjih s socialnimi partnerji.
Zato naj na tem mestu prikažem še, kakšna bi bila redna uskladitev pokojnin po 106. členu ZPIZ-2O po izteku prehodnega obdobja. Po koncu prehodnega obdobja se bodo pokojnine usklajevale v višini 80 % povprečne rasti življenjskih stroškov v preteklem letu (80 % od 2,4 = 1,92 %) in 20 % povprečne rasti plač v preteklem letu (20 % od 5,9 = 1,18 %). V tem primeru bi bila redna uskladitev pokojnin okoli 3,1 % namesto sedanjih 4,2 %. Tega očitno predstavniki partnerjev v socialnem dialogu niso znali izračunati ali pa jih enostavno sploh ni zanimalo.
Marsikdo me je v preteklosti vprašal, zakaj operiram s podatkom o zagotovljeni pokojnini. Zato ker je ta najboljši pokazatelj za pokojnine s polno pokojninsko dobo. Jasno je, da so ljudje, ki prejemajo še veliko nižje pokojnine, če so za pokojnino delali in vplačevali prispevke krajši čas od 40 let. Po drugi strani pa med vrsticami pokaže na neljubo dejstvo, da je marsikateremu upokojencu za 40 let dela izračunana nižja pokojnina od zagotovljene. In država je takim upokojencem določila zagotovljeno pokojnino. To veliko pove o sistemu plač v Sloveniji, ko marsikomu vplačani prispevki v pokojninsko blagajno na podlagi njegovih plač ne zadoščajo niti za dosego zajamčene pokojnine. Ali je to cena, ki jo morajo plačevati ljudje, da se Slovenija uvršča med razvite države?
Slovenija za povprečjem EU
Če bi Slovenija želela ujeti Evropo (Evropsko unijo) pri pokojninah, bi morala svoje izdatke za pokojnine povečati s sedanje dobre desetine bruto domačega proizvoda na 12,6 %, kolikor je povprečje v Evropski uniji. Na ta način bi lahko dejansko zagotovila dostojne pokojnine, o katerih že leta pišem v medijih in si tudi dejansko prizadevam. S tem pa bi se avtomatsko dvignile pokojnine tudi vsem tistim, ki so za svoje pokojnine iz takih ali drugačnih razlogov delali manj kot 40 let.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je že večkrat poskušal poseči po instrumentih, ki bi dvigovali samo najnižje pokojnine ob nespremenjenih drugih pokojninah, kar vodi v uravnilovko, posledično pa tudi v to, da bodo zaposleni demotivirani za vplačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno.
Ko pa se bodo nekoč v prihodnosti upokojili, od svojih vplačil v pokojninsko blagajno ne bodo imeli v bistvu ničesar. Tako se bo zgodila počasna razgradnja pokojninskega sistema in uresničitev tistega, kar že marsikdo med mladimi misli: da ko bomo mi šli v pokoj, itak ne bo več pokojnin. Zelo nevarno in tudi pogubno za prihodnje generacije.
Zato si v Alternativi za Slovenijo prizadevamo za ohranitev našega pokojninskega sistema, kar pomeni, da moramo vztrajati pri tem, da se ohranja realna vrednost vseh pokojnin. To pomeni, da se bomo borili proti uravnilovki v pokojninskem sistemu.
