Državna energetika je eden od najpomembnejših stebrov delovanja države in gospodarstva. Zaradi strateškega pomena in milijonskih investicij, ki se pretakajo skozi roke energetskih mogulov, je ena od ključnih tarč vsakokratne politike, političnega interesa in boja za finančni vpliv.
Če smo pod vlado Roberta Goloba spremljali izrazit prehod kadrov iz državne energetike v politiko in s tem prevlado omrežja energetskih interesov v državni politiki, se vrtiljak prevladujočega vpliva politike v energetiki ni ustavil.
Prišla je nova vlada in stari vzorec. Kadrovanje v državni energetiki se nadaljuje tudi pod četrto vlado Janeza Janše, ki z novimi starimi obrazi vzpostavlja nova razmerja moči.
Učbeniški primer prehajanja kadrov
Mag. Andrej Vizjak, večkratni minister v Janševih vladah, je učbeniški primer prehajanja med politiko, državno upravo in energetiko. Hkrati pa tudi ponazarja sistem vrtljivih vrat v politiki in državni energetiki.
Vizjaka je po menjavi Nade Drobne Popović novi nadzorni svet 31. avgusta imenoval za direktorja GEN energije. Gre za krovno in eno največjih državnih energetskih družb v Skupini GEN. Nadzorniki, ki so ga imenovali, so predstavniki kapitala oziroma lastnika, torej države.
Vodstveno funkcijo v Gen energiji je dobil potem, ko ga je vlada 5. junija letos že neposredno postavila za nadzornika družbe Borzen. Vizjak je postal predsednik.
Gen energija kot krovna družba Skupine GEN in Borzen sta 100-odstotno državni družbi.
Borzen je operater slovenskega trga z električno energijo. Vsak pravni ali fizični subjekt, ki želi poslovati na trgu, mora biti vključen v njegovo bilančno shemo.
Gen energija pa strateško upravlja povezane družbe, med katerimi so NEK, Savske elektrarne Ljubljana, HESS, Termoelktrarna Brestanica. GEN energija je nosilec projekta JEK2, ki predstavlja enega najpomembnejših korakov v razvoju dolgoročne, stabilne in nizkoogljične oskrbe z električno energijo. Deluje na elektroenergetskem trgu, na katerem javne naloge opravlja Borzen.
Poslovna razmerja in finančni tokovi
Med Borzenom in Skupino Gen, kjer je Gen energija krovna, obstajajo neposredna poslovna razmerja in konkretni finančni tokovi.
Letno poročilo Skupine GEN za leto 2024 predstavlja pomembne transakcije s povezanimi osebami v neposredni in posredni lasti Republike Slovenije, in transakcije, kjer prihodki, odhodki ali stroški v letu 2023 presegajo 500.000 EUR. Med temi družbami navajajo tudi Borzen.
Andrej Vizjak sedi hkrati na dveh vplivnih stolih v obeh družbah, med katerima obstajajo pomembni finančni in sistemski odnosi. Ima odločilno vlogo v enem ključnih energetskih družb in v nadzoru operaterja trga z elektriko.
Pozivi k odstopu
Okoljevarstvena organizacija Združenje ROVO je zaradi »vprašanja nasprotja interesov« in »osebne etike in integritete, ki ga od nosilcev najpomembnejših funkcij v slovenski energetiki upravičeno pričakuje javnost« podala javni poziv za njegov odstop.
Zapisali so: »Ker je vaš mandat generalnega direktorja GEN energije povezan z vodenjem strateških energetskih projektov države, vas pozivamo, da odstopite iz Nadzornega sveta BORZEN, operater trga z elektriko, d. o. o.«
Komisija za preprečevanje korupcije je na naše vprašanje o morebitnem konfliktu interesov v primeru Andreja Vizjaka odgovorila, da: »Opravljanja dveh funkcij, kot ju omenjate v vašem vprašanju, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, za katerega smo pristojni na Komisiji, ne ureja oziroma ne prepoveduje. Prav tako glede na naše preverjanje aktov o ustanovitvi obeh družb ne izhaja, da bi bili funkciji člana nadzornega sveta Borzena in generalnega direktorja Gen Energije nezdružljivi. Družba Borzen namreč ni v upravljanju Slovenskega državnega holdinga, zato zanj ne veljajo določbe Zakona o slovenskem državnem holdingu (ZSDH), pač pa določbe Zakona o gospodarskih družbah.«
KPK: Tveganje obstaja
Če bi torej bil Borzen v upravljanju državnega SDH, bi bili funkciji nezdružljivi, saj bi veljale določbe 21. člena ZSDH (3. odstavek) glede izpolnjevanja pogojev za člane nadzornega sveta družbe s kapitalsko naložbo države. Primer pa po mnenju KPK vendarle »odpira vprašanje smiselnosti različnih ureditev oziroma omejitev za družbe s kapitalsko naložbo države«.
O nasprotju interesov lahko govorimo v primeru konkretnih uradnih dejanj uradne osebe, torej člana upravljanja ali nadzora družbe v državni lasti.
Če bi torej Andrej Vizjak v funkciji člana nadzornega sveta Borzena odločal o poslih z Gen Energijo, bi se moral iz odločanja izločiti. In obratno: če bi v funkciji generalnega direktorja Gen energije odločal o poslih z Borzenom, bi se moral izločiti. »Dokler do takšnega odločanja ne pride, lahko govorimo o tveganjih za nastanek okoliščin nasprotja interesov,« še dodajajo na KPK.
Čeprav pravno-formalno ne gre za nedovoljeno ravnanje, pa gre v primeru dvoje vloge Andreja Vizjaka na upravni in nadzorstveni funkciji najmanj za pomembno tveganje pri morebitnem odločanju o zadevah, v katerih bi se križali interesi Gen energije in Borzena.
Dvojna vloga in korupcijska tveganja
V skladu s pobudo KPK pa je dvojna vloga Andreja Vizjaka »vsekakor takšna, da bi bilo pomembno oceniti korupcijska in druga tveganja za imenovanje oziroma hkratno opravljanje obeh funkcij. V primeru Gen Energije bi to lahko izvedel na primer nadzorni svet, v primeru Borzena pa njegova skupščina – Vlada RS, ki je nadzornika imenovala.«
Vprašanje, ali ocena morebiti že obstaja oziroma jo bodo izvedli naknadno, smo naslovili na vlado.
Odgovoril nam je infrastrukturni minister Jernej Vrtovec: »Minister Jernej Vrtovec pri opravljanju funkcij Andreja Vizjaka v GEN energiji in nadzornem svetu Borzena ne vidi težave, če za njuno sočasno opravljanje ni zakonskih ovir. Odgovornost vsakega posameznika je, da pri svojem delu ravna skladno z veljavno zakonodajo, skrbno presoja morebitno nasprotje interesov ter se v primeru potencialnega konflikta interesov iz posameznega odločanja ustrezno izloči. Ključno je torej spoštovanje zakonodaje in ustrezno obvladovanje morebitnih nasprotij interesov. Zgolj dejstvo, da posameznik opravlja dve funkciji, po ministrovem mnenju ni razlog za poziv k odstopu.«
Za odgovora, kako bo v primeru križanja poslov in interesov ravnal Andrej Vizjak in ali bodo nadzorniki Gen energije napravili oceno korupcijskega tveganja, smo prosili tudi Vizjaka.
Odgovor: »Generalni direktor GEN energije mag. Andrej Vizjak se bo izločil iz odločanja v primerih, v katerih bo zaznano tveganje konflikta interesov. Mag. Vizjak bo glede vprašanja, ali hkratno opravljanje omenjenih funkcij vzbuja sum konflikta interesov, spoštoval mnenje pooblaščenca za skladnost poslovanja in integriteto v družbi GEN energija.«
KPK pa je na Vlado in Državni zbor že pred kratkim naslovila pobudo, da omeji kopičenje funkcij v družbah v lasti Republike Slovenije. Takšno kopičenje moči predstavlja veliko tveganje za nastanek nasprotja interesov, vzbuja dvom v neodvisno delovanje člana nadzornega sveta ter briše meje med interesi delničarjev in nadzornega sveta. Odločitev, ali bodo pristopili k prepovedi takšnih korupcijskih praks, naj bi na vladi oblikovali do konca novembra.
Nadzorniki z ozadjem
Ni bistveno samo, kdo je osrednja figura posameznega energetskega sistema, temveč tudi to, kdo iz ozadja kroji njegov vrh, kdo poganja vrtljiva vrata med državnimi podjetji, politiko in zasebnim sektorjem.
Prepletanje funkcij in političnega vpliva je očitna tudi na ravni nadzornikov, ki »v imenu države« postavljajo direktorje. Vlada kot skupščina SDH ima v državnih družbah odločilen vpliv, komu bo zaupan nadzor.
Okoli Vizjaka se na ključnih nadzornih položajih pojavljajo ljudje, s katerimi so se njegove poklicne, politične ali poslovne poti križale že prej. Čeprav sistem tega ne prepoveduje, pa prav kopičenje funkcij, na katerega opozarja KPK, omogoča korupcijska tveganja.
Iz Vizjakovega kabineta in Matozove pisarne
Prvi nadzornik Gen energije Martin Bratanič velja za enega najtesnejših in dolgoletnih sodelavcev Andreja Vizjaka. Je nekdanji direktor RRA Posavje, med letoma 2004 in 2008 pa je vodil kabinet takratnega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka. Pod tretjo Janševo vlado je bil direktor Borzena, dokler ga ni zamenjala Golobova vlada. Necenzurirano je poročal, da je Bratanič kot direktor Borzena stranki SDS nakazal 2990 evrov.
V nadzorni svet je imenovana tudi nekdanja pripravnica v Odvetniški družbi Matoz, Nina Marin. Njen karierni vzpon sovpada s politično kariero aktualnega ministra za notranje zadeve in javno upravo Francija Matoza, tudi dolgoletnega odvetnika Janeza Janše in stranke SDS. Prosperirala je v času tretje Janševe vlade, ko je dobila položaj na zaupanje finančnega ministra Andreja Širclja. Bila je tudi njegova namestnica pri Evropski banki za obnovo in razvoj EBRD.
Pozneje jo je DUTB postavil na direktorsko funkcijo Istrabenza in članico v upravi Istrabenz Turizma. V tem obdobju je DUTB vodil Franci Matoz. Odvetniška zbornica Slovenije navaja, da je marca 2025 prisegla kot odvetnica in bila takrat zaposlena v Odvetniški družbi Matoz.
Lokalno-energetske povezave z Vizjakom najdemo tudi v primeru ostalih nadzornikov. Gordana Radanovič je bila do lani svetovalka župana Občine Brežice Ivana Molana, ki je blizu SDS.
Podatki o Goranu Udovču pa kažejo, da je bil leta 2019 predsednik občinskega odbora SLS, ko sta SDS in SLS predstavljali skupno listo za evropske volitve.
»Glupi davki«
Povezave Vizjaka in njegovega namestnika v Gen energiji Gorana Brankoviča sežejo dlje in so povezane z Vizjakovo afero »Glupi davki« iz leta 2007. Spomnimo: v javnosti so v času tretje Janševe vlade, leta 2021, ko je bil Vizjak minister za okolje in prostor, zaokrožili posnetki pogovora med Vizjakom in lastnikom Term Čatež Bojanom Petanom o lastništvu v družbi, upravljanju in umiku lastnih delnic.
Vizjakov odgovor, ko je Petan govoril o plačilu davka: »Škoda. To je glupo. Glupo za firmo.«
Vizjakov odgovor, da bo davek enkrat treba plačati: »Pa ni treba. Pa sem ti povedal scenarij, ko ga ni treba.«
Vizjakov odziv na sodne postopke: »Dej no, mi bomo šli z vsemi kanoni na to. Razveljavili, začasne odredbe, veš, da bomo kateremu sodniku jajca strli.«
Država je bila pomembna lastnica Term Čatež. V tem obdobju je bil Goran Brankovič član nadzornega sveta Term Čatež, pred tem je družbo tudi začasno vodil. Brankovič je bil leta 2023 zaslišan kot priča v kazenskem postopki zaradi oškodovanja Term Čatež, ki se nanaša prav na dogajanje v letih 2007 in 2008.
V nobenem od navedenih primerov ne trdimo, da gre za nagrajevanje uslužnosti in zvestobe. Zagotovo pa gre za dolgoletne, konkretne in preverljive kadrovske, politične ter poslovne povezave med akterji, ki danes krojijo vrh slovenske energetike.
Minister do delnic Petrola
Vprašanja o prepletanju javne funkcije in zasebnih poslov so Vizjaka spremljala tudi v času njegovih ministrskih mandatov.
Eden odmevnejših primerov je bilo trgovanje z delnicami Petrola v obdobju, ko je bil minister za okolje in prostor v tretji vladi Janeza Janše.
Vizjak je leta 2020 kupil za približno 120.000 evrov delnic Petrola. Pozneje je njegova vlada liberalizirala cene goriv in odpravila regulacij. Petrolova delnica je močno zrasla. Agencija za trg vrednostnih papirjev je zaradi suma trgovanja na podlagi notranjih informacij začela nadzor Postopek je ustavila, ker ni zbrala dovolj dokazov.
V policijski preiskavi
Vizjak je bil kot okoljski minister 2020 zadolžen za vodenje projekta HE Mokrice do izdaje gradbenega dovoljenja. Pred nastopom ministrske funkcije pa je bil za HE Mokrice zadolžen v Hidroelektratni na Spodnji Savi (HESS), kjer je bil zaposlen. HESS je del Skupine GEN.
Očitali so mu nasprotje interesov in sprožili prijavo na KPK. Vizjak se je iz odločanja izločil, KPK pa je primer zaključila brez ugotovljene kršitve. Je pa zaradi zaznanih sumov kaznivega dejanja korupcije in vplivov ministra Vizjaka na povečanje finančnih sredstev za HE Mokrice primer predala policiji. Zaključki javno niso znani.
Posli s Pličaničem pod lupo revizorjev
Vizjak je kot minister za okolje in prostor podpisan tudi pod sporni Zakon o vodah, ki je spreminjal ureditev gradenj na vodnih in priobalnih zemljiščih. Zakon je padel na referendumu.
Na Preiskovalno.si pa smo pisali tudi o milijonski pogodbi Vizjakovega ministrstva in podjetjem Senka Pličaniča. Bila sta ministrska kolega v drugi Janševi vladi, ko je bil Vizjak minister za gospodarstvo, Pličanič pa je vodil resor pravosodja.
Pličanič je svoje podjetje Sol.Lex.Sus ustanovil prav na dan, ko je minister Vizjak razpustil službo za sistem okolja in prostora, ki je pripravljala zakonodajo. Pličaničevo podjetje je nato začelo poslovati z ministrstvom in pravno svetovati. Računsko sodišče je pri pogodbah ugotovilo več nepravilnosti. Kriminalisti pa v treh letih niso našli nobenih dokazov.
*********************************************************************************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
