Boštjan Poklukar in Robert Golob / FB
Medtem ko je poletna skrb Roberta Goloba razpeta med izbiro piškotov Frondi in Domaćica ter med kajakom in kanujem, s čimer nas je seznanil na Instagramu, je Pop tv v soboto poročal o neuradnih ugotovitvah KPK, da je Golob ravnal koruptivno, ko je pritiskal na policijo. Dokaz več, da je policija in z njo vred notranje ministrstvo Boštjana Poklukarja v primežu političnih in zasebnih interesov. To se nenazadnje kaže pri nabavi reševalnih helikopterjev pri družbi Leonardo. Naročilo je postalo pravnomočno – zahtevka za revizijo ni bilo. Na Preiskovalno.si pa smo pred meseci opozorili še na eno neracionalno in netransparentno porabo davkoplačevalskega denarja pri nakupu policijskih stražarnic.
Aktualni primer nakupa (reševalnih) helikopterjev znamke Leonardo in razsipni projekt stražarskih hišic razkrivata ponavljajoč se vzorec netransparentnega in politično motiviranega odločanja na Ministrstvu za notranje zadeve. V obeh primerih je bila stroka prezrta, razpisa pa sta se zaključili z izbiro dražjih rešitev in dvomih o utemeljenosti izbranih ponudb. V obeh primerih se postavlja isto vprašanje: ali so bile odločitve vodene v javnem interesu ali v interesu izbranih izvajalcev? Kdo stoji za ministrom Poklukarjem in kdo dirigira politiko na ministrstvu?
Nova hiška pred ameriško ambasado
Ob ambasadi ZDA na Windischerjevi ulici v Ljubljani so v tem mesecu postavili že četrto stražarsko hišico od petih, za katere bo notranje ministrstvo Boštjana Poklukarja skupaj odštelo slabega pol milijona, natančneje 447.732,67 evra z DDV.
Stražarnice, ki so v javnosti zaradi dragega in netransparentnega nakupa požele ogorčenje – minister si je tako zaradi neracionalnega nakupa stražarnic in naročila helikopterjev prislužil že dve interpelaciji – stojijo pred vlado, državnim zborom in predsedniško palačo.
Stražarnico ob ameriški ambasadi, ki nas bo okvirno stala do 105.792,37 evrov z DDV, bodo v uporabo sprejeli v tem mesecu, ko bodo namestili instalacije za elektriko; peto hišico, ob stavbi Ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi ulici 2, pa bodo v skladu z izvedbenim rokom postavili do leta 2027.
Stražarnica pred Državnim zborom / Preiskovalno.si
Stroški in status stražarskih hišic
| Lokacija | Okvirna cena* (brez DDV) | Obračunana vrednost (brez DDV) | Cena (z DDV) | Status |
| Gregorčičeva ulica | 61.666,52 €** | 56.564,71 € | 69.008,95 € | Prevzeta |
| Šubičeva ulica | 75.078,82 € | 64.157,04 € | 78.271,59 € | Prevzeta |
| Erjavčeva cesta | 71.752,42 € | 65.049,44 € | 79.360,32 € | Prevzeta |
| Windischerjeva (ZDA) | 86.714,24 € | – | 105.792,37 €€*** | Dostavljena, še ni prevzeta |
| Štefanova ulica (MNZ) | 71.782,01 € | – | 87.574,05 €€€*** | Še ni dostavljena |
*Okvirna vrednost pomeni, da se lahko naročila naročnika tudi zmanjša, če v nadaljnjem obdobju trajanja okvirnega sporazuma ne bo imel potreb ali razpoložljivih sredstev.
** Stražarnica na Gregorčičevi je brez strehe, zato je cena nižja.
*** Cene z DDV za Windischerjevo in Štefanovo so izračunane na podlagi okvirne vrednosti.
Državljani smo oziroma bomo plačali najdražje kvadratne metre v Sloveniji. Kljub majhni površini stražarnic so objekti izjemno dragi, s čimer se še naprej odpira vprašanja o upravičenosti stroškov in transparentnosti javnih nabav. Enako kot pri helikopterjih, kjer se sumi, da je bil razpis prirejen za točno določenega ponudnika, čeprav je ta ponudil dražje in po zagotovilih zdravstvene stroke tehnično neprimerno vozilo.
Hiške za pol milijona dražje od hiš za poplavljence
Kvadratni meter stražarnice stane od 29.000 do 33.000 € z DDV. Če stražarnice – čeprav ni primerjave – primerjamo s kompleksnejšimi objektih, kot so montažne stanovanjske hiše na ključ, kot jih bodo gradili za poplavljence, pregled cen pokaže, da se vrednosti gibljejo med 900 €/m2 in 1.800 €/m2 (odvisno od izbranih materialov, velikosti objekta, kompleksnosti zasnove in lokacije). Nekje v teh okvirih naj bi bila tudi gradnja hiš za poplavljence, ki jo je napovedala država. Toda štiri stražarnice so bile postavljene dve leti po razpisu, medtem ko najhuje prizadeti v poplavah še po dveh letih ostajajo brez lastnega doma. Edino hišo so postavili donatorji in ne vlada, čeprav se je predsednik vlade širokoustil o 100 montažnih hišah na mesec. Namesto za gradnjo hiš gre denar za oglaševalske agencije in kampanjo o učinkovitosti protipoplavnih ukrepov, o čemer smo pisali tukaj.
Kot reševalni helikopterji, ki so problematični zaradi neustrezne lege pacienta in nedostopnosti do njegove glave (to nam potrdijo tudi izkušnje iz Švice), so tudi stražarnice brez posebne opreme in dodatnega videonadzora, ki bi bil vključen v ceno. Merijo dobra dva kvadratna metra, v njih pa so zložljiv stol, omara, električni radiator in klima. Torej, povsem špartansko opremljene brez dodatnih tehničnih pripomočkov za varovanje.
Hiške z napakami in novi državni posli za izvajalca
Poznavalci so glede na skromno opremo hišk za naš medij že ocenili, da je cena stražarnic previsoka – še posebej, ker se je pokazalo, da objekti niso povsem brez napak.
Na hiški pred državnim zborom na Šubičevi ulici so tako v slabem letu od postavitve morali odpraviti že štiri pomanjkljivosti. Največjo težavo je predstavljalo zamakanje vode.
Notranje ministrstvo, ki je naročnik stražarnic, pomanjkljivosti in odkritje napak opravičuje s tem, da se določene napake lahko ugotovijo šele ob dejanski uporabi – npr. dodatna nastavitev naklona stola, izboljšave zapiranja vrat in v povezavi s tem dodatne pritrditve fasadnega panela, izvedba dodatnega premaza zunanjega praga, dodatno tesnjenje strehe zaradi pronicanja vode. Na hiški v prehodu stavbe vlade na Gregorčičevi ulici pa je bila izvedena izboljšava nastavitve zapiranja vrat in namestitve vratnega tesnila. »Vse napake izvajalec odpravil skladno s pogodbenimi določili. »Vse izboljšave oz. odprave pomanjkljivosti na do sedaj postavljenih stražarskih hiškah so bile izvedene v garancijski dobi in zato ne predstavljajo dodatnih stroškov za naročnika. Izvajalec je bil odziven in vsa dela izvedel v zastavljenih rokih,« pojasnjujejo na Poklukarjevem ministrstvu.
Tomaž Ocvirk, direktor podjetja KIG, ki izdeluje in postavlja hiške, je trenutno na dopustu, zato za naša vprašanja o odpravljanju pomanjkljivosti ni bil dosegljiv. Je pa podjetje Kig močno vpleto v posle z notranjim ministrstvom. Podjetje Kig poleg izdelave registrskih tablic in prometne signalizacije razvija pa tudi varovane kolesarnice. Kolesarnico za električna kolesa so denimo izdelali tudi za družbo Gen-I.
Poleg okvirnega sporazuma o izdelavi, dobavi in postavitvi stražarskih hišk, imajo z MNZ sklenjeno pogodbo za izdelavo in dobavo registrskih in preskusnih tablic za motorna in priklopna vozila. Pogodba je bila podpisana pod aktualno vlado – 16. decembra 2022. »S sklenitvijo aneksa (6. 12. 2024) k tej pogodbi je ta veljavna do 31. 12. 2026, skupna okvirna pogodbena vrednost znaša 79.469,92 evra + 22 % DDV,« sporočajo z ministrstva. Po podatkih Erarja je KIG z MNZ od leta 2016 prejel 287.893,09 €, skupaj pa je v tem obdobju prejel 4.223.476,39 € javnega denarja.
Ministrstvo dodalo še 100 tisoč evrov
Brez odgovora tudi po več mesecih ostaja vprašanje, zakaj se je proračun za stražarnice od aprila 2022 do aprila 2023, ko je bil na ministrstvu že Boštjan Poklukar, povečal za skoraj 100.000 evrov ali 23 % – s 365.000 € na 447.732 € z DDV.
Ministrstvo to pojasnjuje, da je bilo povečanje cene posledica štirih neuspešnih javnih naročil in nove tržne analize, pri kateri je bila izbrana ponudba še vedno najcenejša.. »Cene potencialnih izvajalcev, ki so oddali ponudbe na izvedenih javnih naročilih, potrjujejo, da je cena iz okvirnega sporazuma realna. Treba je upoštevati tudi dejstvo, da se razmere na trgu spreminjajo. Ugotovitve ponovne analize trga so bile upoštevane pri določitvi nove ocenjene vrednosti in v zadnjem postopku javnega naročila je naročnik prejel ponudbo, ki je izpolnjevala zahteve in pogoje iz razpisne dokumentacije in je bila v okviru zagotovljenih sredstev oz. ocenjene vrednosti naročnika.« A postopek javnih naročil v Sloveniji temelji na zakonodaji, ki določa, da so ponudbe nad predvidenim proračunom avtomatično nedopustne. Po podatkih Statističnega urada RS pa so se življenjske potrebščine aprila 2023 glede na april 2022 podražile za 9,4 % in ne 23 %!
Kronologija javnih naročil – krog je sklenil Poklukar
Ideja o zamenjavi starih stražarnic z novimi se je rodila že leta 2018 pod vlado Marjana Šarca, ko je Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ), pod vodstvom ministra Boštjana Poklukarja, naročilo pripravo idejne zasnove in projektne dokumentacije. Izvajalec, arhitekturni studio Krištof, je za svoje delo prejel 20.500 evrov. Prvo javno naročilo za izdelavo hišic je propadlo, saj izbrani ponudnik ni izpolnjeval pogoja o ustrezni referenci.
Med letoma 2020 in 2022, pod vlado Janeza Janše in ministrom Alešem Hojsom, je MNZ izvedel dva nova razpisa. Oba sta bila neuspešna, saj so vse ponudbe presegale razpoložljivi proračun, ki je bil sprva določen na 277.980 evrov, nato pa povišan na 365.000 evrov. Ponudba podjetja KIG, vredna 420.534,44 evra, je bila za ministrstvo še vedno previsoka, druge ponudbe pa so bile še dražje.
Nov razpis je bil objavljen novembra 2022 – pod vlado Roberta Goloba. Izpeljal pa ga je Boštjan Poklukar. Zanimivo je, da je MNZ v enem samem letu za projekt stražarnic dodatno povečal proračun za skoraj 100.000 evrov – na več kot 447.000 evrov z DDV. V tem razpisu je bila potem uspešna ponudba podjetja KIG, d. d., ki je oddalo najnižjo dopustno ponudbo med vsemi interesenti. Z njimi je bila maja 2023 sklenjena okvirna pogodba v vrednosti 447.732,67 evra z DDV za izdelavo, dobavo in postavitev do petih stražarskih hišic v obdobju treh let. Čeprav se je cena ponudnika KIG v enem letu zvišala za več kot 27.000 evrov, MNZ zatrjuje, da je bila ponudba podjetja KIG konkurenčna in najugodnejša med vsemi prejetimi.
Za tretjino preplačane stražarnice
Stražarske hišice v Sloveniji pa so – v primerjavi s tujino – precenjene za vsaj 30 %, tehnologija je bila zastarela že ob nakupu, so za naš medij ocenili poznavalci balistične stroke. Pri uporabi sodobnih materialov in mednarodni konkurenci bi lahko verjetno celo prepolovili stroške na hišico, ne da bi pri tem trpela varnost policistov. Sodobni balistični objekti so lažji in cenejši od debelega jekla, a nudijo enako zaščito. Tudi modularna gradnja namesto na mestu sestavljenih objektov bi lahko oklestila stroške vzdrževanja, saj so kompozitni materiali manj zahtevni za vzdrževanje, ne rjavijo in bolje tesnijo.
Na voljo so namreč lahki prozorni polietilenski laminati, ki omogočajo trikrat tanjša in celo sedemkrat lažja zaščitna stekla z enako ali boljšo varnostjo kot tradicionalna balistična stekla. Prav tako bi se pri neprozornih delih hišic lahko uporabil ultra visoko molekularni polietilen, ki se že dolgo uporablja v vojski za izdelavo neprebojnih jopičev, oklepov in zaščitnih ščitov.
Hkrati bi izboljšali tudi funkcionalnost – denimo možnost streljanja iz notranjosti kabine proti napadalcu, kar pri tradicionalnem balističnem steklu ni mogoče. Hiške nudijo zaščito le pred napadi s pištolami in revolverji, ne zadržijo pa streliva iz pušk, kot je kalašnikov. Takšna orožja se pogosto pojavljajo pri oboroženih napadih v Evropi, zato bi bila višja zaščita ustreznejša, predvsem v času povečanega tveganja za teroristične ali ekstremistične incidente, ki smo jim priča v okolici.
MNZ je sicer korektno ocenil urbano varnostno tveganje, a na škodo davkoplačevalcev. Z uporabo teh sodobnih materialov bi se lahko cena stražarnic znižala tudi za tretjino sedanjih stroškov.
V čigavih rokah je minister in kdo pokriva njegove afere
Notranje ministrstvo se pod vodstvom Boštjana Poklukarja koplje v aferah. Nad ministrom visi obtožba o vpletanju v preiskavo z osumljenim trgovine z ljudmi (Filipinci), saj je sestra osumljenega Aleša Hvale ministrova desna roka (vodja kabineta Nataša Hvala), sam pa z osumljenim prijateljuje in obeduje v njegovi gostilni.
Minister se otepa očitkov o netransparentnosti, neučinkovitosti, razgradnji in politizaciji policije vse, odkar je na visokem funkcionarskem položaju. Pojavile so se obtožbe o odtekanju informacij h kriminalnim združbam, nepooblaščeno zbiranje podatkov o varovanih osebah, neobvladanje nasilja na območjih z romskim prebivalstvom, slabo delovanje NPU, sesutje Centra za varovanje in zaščito, zamenjave in nameščanje nestrokovnih kadrov na vodilna mesta v policiji, favoriziranje podjetja Leonardo … Po mnenju naših sogovornikov z ministrstva je minister samo lutka, ki izpolnjuje ukaze svojega prijatelja in mentorja na fakulteti Damirja Črnčeca, da bi policijo podredili politiki. To jim je tudi uspelo, ko so od nekdanje ministrice Tatjane Bobnar in generalnega direktorja policije Boštjana Lindava zahtevali čiščenje »janšistov« in postavitvijo neprimernih kadrov na mesta, ki rokujejo z najbolj občutljivi informacijami.
Sogovorniki se čudijo, kako da se je minister Poklukar ohranil še po dveh interpelacijah, na katerih so nanizali otipljive očitke proti njemu, po blamaži s Senadom Jušićem in zdaj Damjanom Petričem, potem, ko je kadrovska slika policije in odnosi znotraj na najnižji možni točki in se je poslabšala splošna varnost, kot je z izjavo, da je konec varnostne romantike, priznal tudi sam minister. Da ima za sabo dober ščit in podporo ključnih centrov moči, za katere opravlja politično misijo po nareku, je takoj po ministrovi inavguraciji pisal že neodvisni kritik Boris Vezjak. Do danes so se njegove besede večkrat potrdile.
Da politika nima kaj iskati v policiji in da z Golobom prihaja drugačna, strokovna, zakonita, transparenta politika, v kateri ne bo zasebnih in političnih interesov, ohranjanja privilegijev in zlorabe informacij, smo se naposlušali besed na začetku vladavine Svobode. Da smo politiki enoumja in zarot volivci rekli ne, so že pol leta po začetku Golobovega mandata, ko se je s pritiski spravil na tedanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki ga je ovadila policiji, komentirali tudi v Mladini. V bistvu pa je zdaj še slabše – govori se eno, dela pa drugo. Z manipulacijami, ustvarjanjem teorij zarot, kadrovskimi manevri, razpisi za izbrance, oblaldovanjem medijev, ki bogato poplačani s strani državnih podjetij in agencij filtrirajo politiki všečne informacije.
Tudi KPK je danes ohromljen. Z odhodom namestnika predsednika Roberta Šumija med tožilce – Šumi se je že prej izločil iz preiskave proti predsedniku vlade – in pravnimi manevri Golobovega odvetnika, je vprašanje, kdaj in če sploh bo KPK sprejel odločitev kršitvah integritete predsednika vlade Roberta Goloba in pritiskih na policijo.
Policija pa je danes potencirani simptom zblaznele oligarhije, ki je interese državljanov podredila zasebnim in političnim interesom. V Svobodi naj bi zaradi »uzurpiranja države« vladalo nelagodje, a poslanci in ministri molčijo iz strahu, da bodo naslednji tarča notranjih obračunov.
**********
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barabara in Nataša
