Slika :stranka Svoboda-avtor ni zapisan
Če vam banka odobri namensko posojilo in ga porabite nenamensko, ga morate vrniti. Podobno velja za sredstva za izobraževanje ali kohezijska sredstva – namenjena so točno določeni uporabi in jih ne smete porabiti drugače. In kaj drugega je prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga plačujemo vnaprej? To je posojilo državi, ki ima luknjo v proračunu.
Od četrtka do danes je mimo večine javnosti šla izjava državne sekretarke na ministrstvu za finance, Katje Božič, ki jo je v oddaji Odmevi Manica Janežič Ambrožič vprašala:
»Nekateri razmišljajo tudi o tem, da bi se božičnica vzela iz denarja, namenjenega za dolgotrajno oskrbo. Lahko to zanikate?«
Odgovor je bil: »Zagotovo potekajo tudi razmisleki o prerazporeditvi sredstev.«Ja, prav ste slišali. Slovenci plačujemo prispevek za dolgotrajno oskrbo, denar je namenski, stoji na računu ZZZS, vlada pa razmišlja, da bi ga prerazporedila. Morda bodo pozneje spet rekli, da mediji niso razumeli in da gre za sredstva iz »drugega fonda«, ne iz tistega, ki se zbira na ZZZS. A dejstvo je, da gre za namenska sredstva.
To ni samo računovodska dilema, temveč načelo zaupanja v pravo. Če smo morali začeti plačevati prispevek z obljubo, da bo namenjen dolgotrajni oskrbi, ga ni mogoče preusmeriti nikamor drugam. To bi bila kršitev zaupanja v pravo. Tudi Evropska unija zahteva, da so socialni prispevki namensko porabljeni.
Ta denar je za tiste, za katere ste rekli, da boste poskrbeli. Za starejše. Za najbolj ranljive. Da pa je božičnica predvsem nabiranje volilnih točk, je očitno. Rekli boste: uredili smo dolgotrajno oskrbo, zagotovili sredstva za stanovanja, dvignili plače v javnem sektorju … A najbolj ste poskrbeli zase. Skupine, ki so že zdaj na minimalcu, so ostale spregledane. Smešno zveni izjava, da skrbite za ljudi, ko ima nekdo še vedno manj kot 1000 evrov plače, vi pa ste si v najvišjih plačnih razredih povišali dohodke za enak znesek.
In še: Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, ki danes znaša 981 evrov, pa je po podatkih Sursa za leto 2024 živelo približno 276.000 ljudi oz. 12.000 več kot v letu 2023. Za koga skrbite?
Mediji pod finančnim dežnikom in nadzorom
Božičnica je torej del volilnega plana za naivno ljudstvo, ki bo čez nekaj mesecev na volitvah obkrožilo Svobodo. Ta ista politika oz. stranka je tudi sfinancirala izbrane medije: En klik v Erar izda, da se mediji pod to vlado izdatno financirajo s strani ministrstva za kulturo, ministrtva za obrambo, Gen-I in ostalih državnih podjetij. Kdo, koliko in od kje, tokrat ne bova. Zahvala pride sproti.
Servilnost dotičnih medijev do nosilcev oblasti, posebej če jih ureja nekdanja sekretarka stranke Svoboda, je očitna in je v nasprotju s kodeksom, etiko in postulati novinarstva. Minimiziranje potez vlade in sprevračanje dejstev sta očitna.
To
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-postavlja-temelje-za-varnejso-in-odpornejso-slovenijo-662532
pa je primer članka iz provladnega Siola, ki mu preko družbe TSmedia dirigira generalni direktor direktorata za obrambno politiko na Morsu Roland Žel. Žel je nekdanji sodelavec vplivnega političnega operativca Damirja Črnčeca, zdaj pomočnika predsednika uprave na SDH in ‘kreatorja’ ter nadzornika obrambnega holdinga Dovos. Želovo imenovanje je deja-vous medijske operacije, ki smo jo doživeli pod vlado Marjana Šarca, ko je Žel zamrznil funkcijo na obrambnem ministrstvu in postal direktor spletnega medija. Z njegovim prihodom se je zgodila tudi menjava odgovornega urednika, avtorica propagandnih člankov v prid aktualni vladi pa je postala uslužbenka vlade Mateja Trunkl Hrvatin, iz službe za strateško komuniciranje na Morsu, Črnčec pa je eden glavnih kolumnistov.
https://siol.net/avtorji/damir-crncec-36891
Po rezultatih raziskave MOSS je Siol medij z velikim vplivom in dosegom, saj je drugi najbolj obiskani slovenski medij takoj za 24ur.com. TSmedia, ki ga obvladuje, pa medij z največjim dosegom, piše na njihovi spletni strani. Je torej Golobova vlada kaj drugačna?
Vloga (ne)vladne organizacije
Inštitut 8. marec je danes civilno gibanje, ki vse bolj deluje kot neposredna podpora vladi. Simbolno se to kaže že v drobnih dejanjih – denimo v tem, da redko umanjka Nikin srček pod objavo dr. Roberta Goloba ali stranke Gibanja Svoboda. Toda bolj problematično od srčkov je tisto, česar ni: popolna odsotnost kritike, kadar gre za resne spodrsljaje vlade – bodisi pri vprašanjih korupcije, odpuščanj, neizpolnjevanja zavez do starejših, bodisi pri očitnih odmikih od koalicijske pogodbe. Seveda imajo do tega pravico. V njihov prid lahko rečemo, da Inštitut formalno ni zavezan k objektivnosti ali uravnoteženosti. Vendar pa njihova tišina ob eklatantnih kršitvah, populističnih ukrepih in očitnih krivicah ni nevtralna, ampak je zgovorna.
Težava pa nastopi, ko se Inštitut znajde v vlogi kritiziranega. Takrat se njihovi odzivi pogosto zrcalijo v vedenju same vlade – vsako omembo ali kritiko predstavijo kot napad in sami sebe kot žrtev. Naj bo to Janša, Vrtovec ali Tarča, odzivni vzorec je skoraj vedno isti: namesto mirnosti in preudarnosti sledi protinapad, pogosto začinjen z žalitvami, osebno diskreditacijo in dolgotrajnim »obračunavanjem«. Tako je bilo v primeru novega predsednika NSi, Jerneja Vrtovca. Razumljivo je, da so se odzvali na njegov lažni napad, in prav je, da so to jasno povedali. A ko se odziv razvleče v teden dni trajajoč »roast«, kjer njegovim fotografijam lepijo Ostržkove nosove ter posegajo v ad personam diskreditacijo, to presega mejo legitimne kritike. Takšno ravnanje ne ustreza intelektualnemu diskurzu, ki ga ta družba mladih ljudi sicer zagovarja, niti ne ustreza vlogi tistega, ki naj bi se boril proti sovražnemu govoru. V tem je protislovje: s tem ko na eni strani svarijo pred sovražnim govorom, ga na drugi strani sami reproducirajo – le da v zaviti, ironični in domnevno humorni obliki.
Pri tem ne gre pozabiti, da imajo vsi, tudi Vrtovec, družino, čustva, osebno življenje – tako kot jih ima Nika Kovač. In če si gibanje pripisuje moralno in intelektualno odgovornost, potem mora biti prvo, kar pričakujemo, zmernost, dostojanstvo in sposobnost, da se dvigne nad osebne zamere politikov. To so politiki. Le tako lahko njihova kritika resnično pridobi težo in vpliva na družbo, ne pa da zdrsne v osebno obračunavanje in polarizacijo k kateri tudi sami prispevejo.
Če želi imeti civilno gibanje resnično avtoriteto v družbi, mora preseči logiko ‘mi proti njim’ in postati glas razuma, ki zna ločiti osebne bitke od širšega dobrega. Nika Kovač je pred dnevi napisala, da bi se ali da se bo upokojila, če se ne vrne avtoritarna vlada, tam pa bodo fajtali. In prav je tako. Vendar pa bi pričakovali, da fajta tudi pri tej vladi. Avtoritarno vlado imamo tudi zdaj.
Kdo je avtoritarec?
- Je to tisti, ki brez socialnega dialoga odloči, da bo božičnica pač bila?
- Je to tisti, ki centralizira moč in si podredi medije, vojsko, policijo in sodstvo?
- Je to tisti, ki ustvarja kult osebnosti in se prikazuje kot odrešenik naroda, češ da pred njim v 30 letih ni bilo nič narejenega?
- Je to tisti, ki kaznuje politične nasprotnike in drugače misleče?
Robert Golob in centralizacija moči
Robert Golob ključnih ministrstev ni razdelil med koalicijske partnerje, temveč stranka Svoboda obvladuje policijo, vojsko, Sovo, SDH in medije.
Poleg tega še recimo Dars, ki obrača več milijard. Prav glede Darsa so danes na POP Tv poročali o nakupu stavbe, ki je s prvotnih 19 milijonov evrov podražila na skoraj 30 milijonov evrov. Seveda manjka en majhen kontekst. Nova stavba Darsa se nahaja na zunanjem delu obvoznice in je po javno dostopnih podatkih davkoplačevalce stala 8000 evrov /m2, medtem ko so mediji štiri mesece po vseh medijih izpostavljali vpletene v nakup Litijske, ki je iz centra Ljubljane oddaljena 10 minut, z obnovo pa bi davkoplačevalce stala 2000 evrov /m2. Kje so zdaj vsi ostali mediji, ki bodo enako kritični do Svobode, kot so bili do SD? So jih s plačili torej utišali?
Odtok denarja v ene in iste agencije … petnajstič
Povsem v tišini in mimo medijske preže je Svoboda prevzela tudi družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG). Državna družba, ki v medijih in javnosti ne zaseda nobene od minut v poročilih, je izjemno pomemben organ za zaščito nacionalnega naravnega bogastva, ki si ga sicer podredi vsaka vlada. Kako je s prodajo slovenskega lesa v tujino in kaj se je zgodilo z njim v času te vlade, bomo poročali v naslednjih tednih. Lahko pa povemo, da bežen prelet Erarja pove, da gre za visoke odlive javnih sredstev.
Mesečno plačujejo tudi račune – znotraj okvira evidenčnih naročil v zakonski višini 40.000 evrov letno – podjetju v solastništvu poslanca Svobode Aleksandra Prosena Kralja. Se bo spet sprenevedal kot v Tarči? Gre za financiranje politične stranke Svoboda?
100.598,44 € so Dobre zgodbe prejele od nastopa aktualne vlade, z državnimi gozdovi so poslovali tudi prej, vendar so bili zneski nižji. Poslanca smo na našem portalu razkrinkali v povezavi z Maljevčevim ministrstvom, za katerega podjetje opravlja komunikacijske storitve in to prav tako v zneskih pod zakonsko določeno mejo.
In tako tudi na komercialni televiziji. Vplivi, zakup oglaševalskega prostora in posledično manj kritično spletno poročanje je vidno z aviona. TV je drugačna zgodba.
Kaznovanje nasprotnikov
Že vsaj nekajkrat smo pisali o tem kako je Svoboda kaznovala tiste, ki so mislili drugače ali izrazili nestrinjanje. Izguba službe, naročeni medijski napadi. To je vlada, ki išče namišljene žvižgače, »izdajalce«, in jih izloča. Res je, da ima Svoboda večino v državnem zboru, ki jo je legitimno prejela na volitvah, a v praksi to pomeni izkoriščanje moči – odvzem besede, deljenje opominov, zatiranje razprave. Na to pač opozarjajo desni mediji.
Ob tem so ti isti mediji upravičeno opozorili tudi na povsem neprimerno obnašanje, izbiro besed, žaljive pripombe prve med poslanci, ki se brani, da smo se njenih nenavadnosti ali posebnosti novinarji že navadili.
»Kolega Mahnič, glede na to, da se radi obregnete vame, ga ni na svetu dovolj alkohola, da bi vas spremenil v možatega, plečatega moškega z izjemno moškostjo. Tako da, ga ni alkohola, ki bi ga jaz spila dovolj, da bi se vi lahko primerjal s tistim, ki ga tako radi imenujete in ki ste enkrat rekli, da se celo počutite kot on.«
Grajenje kulta osebnosti
Golob gradi kult osebnosti. Tri leta že predava, kako so rešili državo iz »avtoritarnega primeža« Janše in kako so prvič naslovili 30-letne probleme. Po njihovih besedah smo v zlati dobi reform, v praksi pa bolj v obdobju PowerPoint prezentacij.
Ker, roko na srce: če na papir napišeš »zdravstvena reforma«, to še ne pomeni, da si jo tudi izpeljal. Če na tiskovni konferenci rečeš »dolgotrajna oskrba«, to še ne pomeni, da jo ljudje dejansko dobijo. In če samega sebe prepričuješ, da si ločil javno od zasebnega, o tem pa zares odločajo sodišča … Ta vlada je, kot je povedal dr. Pirnat, zdravnikom dejansko prepovedala delati. Ob tem pa ponavljamo, da je podjetništvo nekonkurenčno, davčni primež duši gospodarstvenike, pravice prekarcev so na najnižji točki, plačujejo pa 300 evrov več tisti na s. p-jih. Bolniških praviloma nimajo, drugih pravic tudi ne, naprtili so jim višji prispevek za dolgotrajno oskrbo. Delavcev za dolgotrajno oskrbo ni, čakalne dobe se niso skrajšale, temveč so le statistično prirejene.
Dolgotrajne oskrbe, ki so jo pompozno napovedovali, ni. To, kar minister Simon Maljevac opisuje kot zgodovinski projekt aktualne vlade, po mnenju predstavnikov socialne stroke ni nič drugega kot v osnovi neizvedljiv zakon Janševe vlade, za katerega bo Maljevac po odobritvi vlade porabil še 200.000 evrov za promocijo pred volitvami.
Razkrivamo: Dolgtrajne oskrbe ni, Maljevac pa bi delil denar za piar propagando
Učiteljev primanjkuje, podjetja zaradi davčnega primeža ne morejo pripeljati visoko kvalificiranih kadrov iz tujine. Izobraženci, ki so se izšolali doma, ter podjetniki in obrtniki medtem odhajajo v davčno bolj ugodna okolja. V nam bližnjo Hrvaško so se po poročanju medijev pred meseci že preselili tehnološki in gospodarski velikani – Perutnina Ptuj, Microsoft, L’Oréal, Rauch in drugi. V Zagrebu sta pod eno streho združilia upravo tudi Lidl in A1.
Golob kaznuje tudi notranje nasprotnike. Njegova svetovalka obvladuje medije in odstranjuje vse, ki so imeli pomisleke ali drugačne ideje. Navodila, koga se je treba znebiti, so značilna za avtoritarne voditelje. In o tem so z nama govorili mnogi, ki so to stranko zapustili.
Cenzura za vaše, bombončki za naše
In če je avtoritarna značilnost tudi omejevanje svoboščin, potem je prav ta vlada omejila svobodo govora in medije.
Vlada je omejila dostop do podatkov o dejanskih lastnikih podjetij, s čimer je bistveno okrnila medijsko svobodo in možnost javnega nadzora. Novinarji, civilna družba in drugi raziskovalci, ki izvajajo nadzorstveno funkcijo nad finančnimi tokovi, ne bodo ali bodo težje razkrivali povezave med politiko, gospodarskimi lobiji in kriminalnimi strukturami.
Zakon o medijih so napisali tako, da bodo financirani izbrani, vladi naklonjeni mediji.
Pa poglejmo še sume korupcije. Slika je jasna – vlada, ki govori o transparentnosti, tone v lastne afere.
- Damir Črnčec in zaznana korupcijska tveganja ob zaposlitvi v SDH.
- Primer Bobnar in preiskava KPK.
- Senad Jusić, nekdanji šef policije, osumljen korupcije.
- KPK je ugotovila več sumov kaznivih dejanj v preiskavi zoper Poklukarja in Jušića v povezavi s trgovine blagom osumljenim gostincem Alešem Hvalo.
- S Specializiranega državnega tožilstva (SDT) so nam odgovorili, da spremljajo stanje glede razpisa za nabavo reševalnih helikopterjev.
- Na SDT je »v teku predkazenski postopek v smeri suma kaznivega dejanja trgovine z ljudmi po 113. členu KZ-1, spremljamo pa navedbe o možnosti uhajanja informacij«.
- Tožilska odločitev glede preiskave Roberta Goloba in njegovega vplivanja na Policijo, pa, kot so danes za naš medij zatrdili na SDT, še ni sprejeta.
Svoboda gleda v prihodnost
Na kongresu je Robert Golob napovedal socialno državo, družbo znanja, uspešno gospodarstvo ter varnost in odpornost. Posebej je poudaril varnost in odpornost – toda to pomeni prerazporeditev 2,5 milijarde evrov v orožarski holding. Ne v mir, ne v dolgotrajno oskrbo. In to je podprla celo najbolj pacifistična stranka v koaliciji, ki je za obstanek na oblasti požrla svoja načela.
Povsem mimo medijev je šla tudi novica, da bo Slovenija na področju orožja sodelovala s Hrvaško. Bodo šle tja transakcije?
In kako uspešna je slovenska policija?
Preiskav gospodarskega kriminala tako rekoč ni. NPU je v rokah Golobove Svobode. Direktor Darko Muženič, ki ga je nezakonito razrešil Janšev policijski direktor, se je še pred dokončno razsodbo sodišča, kot je poročal RTV, ob pomoči politike vrnil na stari položaj. Darko Muženič bo nekoč moral odgovoriti, kaj so delali tri leta. Resnih preiskav ni, rezultatov dela tudi ne. Preiskave so, ko to ustreza političnemu vrhu.
Iščejo žvižgače, ki so razkrili podtalne dogovore med Svobodo in SDS v primeru drugega bloka JEK, in avtorje posnetka, ki je razkril podrobnosti dogovarjanja za nakup helikopterjev Leonardo, preganjajo politične nasprotnike in kličejo na odgovornost novinarje. Ker težav v državi nimamo, lovijo mlade pianiste in upokojene profesorice glasbe. Se spomnite rogljička, ki so ga jedli v času covida-19? Mediji so naredili pogrom nad inšpektorji. Zdaj pa redaji pišejo kazni babici, ki je dala triletnika lulati na travo.
Bodimo fer: Če bi vse to počela Janševa vlada, bi Slovenija že stala ujeta v kolesarskem protestnem zastoju.
****************************************************
Zavod za preiskovalno novinarstvo nudi tudi storitve:
- naročeno raziskovalno novinarstvo (raziskave tem, priprava poročil za akademske ustanove ali medije brez lastnih raziskovalcev),
- preverjanje dejstev,
- verifikacijo trditev, dokumentov ali podatkov za podjetja, založnike, agencije ali posameznike,
- spremljanje medijev (sledenje in analiza medijskega poročanja o določeni temi, podjetju ali posamezniku),
- raziskovanje javnih evidenc (sodni registri, zemljiške knjige, poslovne evidence – za analitične ali svetovalne namene),
- raziskave za dokumentarne filme ali knjige (zbiranje gradiva, intervjujev in preverjenih podatkov za avtorje ali produkcijske hiše),
- lekturo,
- medijsko izobraževanje in izobraževanje za šole (televizija, radio, tisk).
Če presodiva, da bi bila lahko storitev v nasprotju z novinarskim kodeksom ali vsebino, ki jo že preiskujeva, ali v nasprotju z interesom drugega naročnika, jo bova odklonili.
****************************************************
PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
