»Rezanje po telesu, butanje z glavo ob stene, ponavljajoči se poskusi samomora, podtikanje požarov v bivalnih prostorih, trganje radiatorjev s sten, fizični napadi na zaposlene in druge obsojenke, uničevanje inventarja« – vse to se dogaja za zaprtimi vrati 500 let stare graščine na Igu, kjer se nahaja edini ženski zapor v Sloveniji.
»Zadnji hujši incident je bil fizični napad z uporabo steklenice, pri katerem je bila druga zaprta oseba hudo poškodovana. Napad se je zgodil brez povoda, kar dodatno potrjuje nepredvidljivost in nevarnost določenih zaprtih oseb.«
Nevarne razmere v tem starem in funkcionalno neprimerne objektu se po pripovedovanju pravosodne policistke (njeno identiteto hranimo v uredništvu) v zadnjem obdobju stopnjujejo in zaposlenim povzročajo tako hude travme, da je »v zadnjih štirih letih iz ZPKZ Ig odšlo najmanj 12 izkušenih pravosodnih policistov, veliko je dolgotrajnih bolniških odsotnosti.«
Problem predstavljata dve obsojenki, ki se ju »ne da umiriti niti s prisilnimi sredstvi. Zaradi izgredov in fizičnega nasilja pa je kršena pravica do mirnega prestajanja kazni ostalim ženskam na prestajanju kazni in ogrožena varnost zaposlenih«.
Krade nože in jih skriva
V ZPKZ Ig sta po izpovedi pravosodne policistke nastanjeni dve obsojenki, pri katerih naj bi obstajali resni razlogi za dvom, da sta opravilno sposobni in da sta zmožni prestajati zaporno kazen v klasičnem zaporskem okolju.
»Obsojenka (ime je znano uredništvu) ne razume osnovnih pojmov, kot so zapor, kazen, sodba ali kaznivo dejanje, ne zna odgovoriti na vprašanje, kateri dan je, meni, da je v zavodu zadržana proti svoji volji, ob poskusih razlage reagira z nasilnimi izpadi. Razbija okna, skriva črepinje in se z njimi reže. Skriva nože, ki jih krade po sobah zapornic, in z njimi grozi. Pravosodne policiste napada tudi s stoli, z različnimi predmeti, britvicami. Je izredno maščevalna. Grozi, da bo poškodovala tudi druge.«
Obsojenka naj krade nože po sobah drugih sojetnic in jih skriva ter z njimi grozi paznikom in drugim obsojenkam, pripoveduje pravosodna policistka. / Gov.si
Da ni primerna za normalno prestajanje kazni, naj bi po navedbah pravosodne policistke ugotovilo tudi višje sodišče in ji prejšnjo kazen zapora celo razveljavilo, »ker da ni opravilno sposobna in da ne razume ničesar,« razkriva pravosodna policistka. Takšno stanje po njenem mnenju tudi »jasno kaže na nezmožnost razumevanja sodbe, kar pomeni kršitev pravice do poštenega postopka (23. člen Ustave RS) ter nezakonito izvrševanje kazni«.
Kljub temu so obsojenko spet vtaknili v zapor na Igu. Zaradi neobvladljive agresije in varnostnih tveganj pa so zaposleni že večkrat opozorili vodstvo zapora, da se obsojenko prestavi v zanjo ustreznejšo zdravstveno ustanovo – a, kot trdijo zaposleni, brez posluha.
Na glavi razbila kozarec
Druga obsojenka (ime je znano uredništvu) po navedbah pravosodne policistke napada ostale sojetnice. »Drugi obsojenki je na glavi razbila kozarec in jo hudo poškodovala. Ženska je bila cela krvava po glavi in je kričala. Morali smo jo odpeljati na urgenco. To pa poslabša varnost v zavodu, ker ni dovolj policistov. Obsojenka je tudi večkrat nameščena v samico oziroma poseben prostor za o dstranitev problematičnih oseb, vendar težave po vrnitvi hitro eskalirajo.«
Dodaja pa, da se sankcije s samico vodstvo izogiba, saj to pomeni dodatne administrativne obveznosti in poročanje generalnemu uradu. Zaradi kazenskih namestitev obsojenk v samici pa je upravo zapora že opozoril tudi varuh človekovih pravic in zaradi zagotavljanja človeškega dostojanstva predlagal bolj humano ureditev razmer v tem posebnem prostoru za kaznovanje.
Okrnjena varnost
Sogovornica poudarja, da se je v zadnjih letih povečalo število zaprtih oseb z različnimi duševnimi motnjami, med drugimi omenja shizofrenijo. Zaposleni, pravi, »za delo s takšnimi osebami nismo usposobljeni. Nimamo strokovnega znanja, nimamo možnosti medicinske intervencije, nimamo sredstev, kot so pomirjevala, in ne vemo, kako pravilno pristopiti.«
V dnevni izmeni sta pogosto le dva zaposlena na posameznem oddelku, v celotnem zaporu pa do šest pravosodnih policistov. »Zaradi izrednih spremstev in odsotnosti v zavodu včasih ostane zelo malo ljudi, v skrajnih primerih samo trije v celem zavodu.«
Resnost razmer v zaporu nam potrdi tudi sindikalna predstavnica Adisa Mušić, predsednica OOS ZPKZ IG. »Da, drži, da se v Zavodu za prestajanj kazni zapora Ig že daljše časovno obdobje soočamo z izrazitim pomanjkanjem posluha s strani vodstva zavoda. Med zaposlenimi je močno prisoten občutek, da se opozorila na težave ne jemljejo resno, dialog z vodstvom pa je omejen ali neučinkovit.«
Kljub izrednim dogodkom, ki jih posamezne obsojenke povzročajo z agresivnimi izpadi, samopoškodovanjem in poskusi samomora, stanje ostaja nespremenjeno, dodaja Adisa Mušič.
Siva cona sistema
S pobudo za premestitve spornih obsojenk v primernejšo ustanovo se je na vodstvo zavoda obrnilo že več pravosodnih policistov, vendar brez uspeha. Vodstvo naj bi po besedah pravosodne policistke zaposlenim celo odgovarjalo, »da gre za sivo cono sistema« in da »ne morejo ničesar narediti«.
»To pa ne drži,« pojasnjuje pravosodna policistka. V preteklosti so zaprte osebe v hujših primerih že odpeljali na forenzično psihiatrijo v Mariboru. Tako navede primer druge zaprte osebe, »ki je napadla pravosodne policiste s palicami in je bila nato skoraj leto dni na forenzični obravnavi«.
Ministrstvo kljub izrednim dogodkom izrednega nadzora ni odredilo
Na Ministrstvu za pravosodje potrjujejo, da so seznanjeni z izrednimi dogodki, a izrednega nadzora nad razmerami v ZPKZ Ig trenutno niso odredili. »Ministrstvo skupaj z URSIKS išče sistemske in dolgoročne rešitve, pri čemer sodeluje tudi z drugimi pristojnimi institucijami. Gre za kompleksna vprašanja, ki presegajo pristojnosti enega samega organa.«
Na vprašanja o obsojenih osebah z resnimi duševnimi motnjami pa na ministrstvu odgovarjajo, da posameznih primerov ne more komentirati zaradi varstva osebnih podatkov, hkrati pa priznavajo, da ne razpolagajo s podatki o številu zaprtih oseb, pri katerih obstaja dvom o opravilni sposobnosti ali primernosti za prestajanje kazni.
Ursiks: »Premestitve znotraj sistema praktično ne obstajajo«
Na vprašanja o konkretnih obsojenkah, za katere obstajajo resni dvomi o sposobnosti prestajanja kazni, zaradi varstva osebnih podatkov tudi na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks) ne odgovarjajo.
Pojasnjujejo pa, da je ZPKZ Ig edini zapor za ženske v Sloveniji, in zato možnosti premestitve obsojenk znotraj sistema praktično ne obstajajo. »»Za obsojenke, ki zaradi različnih osebnostnih lastnosti ali drugih okoliščin ne zmorejo sobivanja z ostalimi, so ocenjene kot konfliktne ali potencialno nevarne, se lahko podvzamejo različni varnostni ukrepi oziroma se jih, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni razlogi, začasno odstrani iz bivalnega ali drugih prostorov in se jih namesti v poseben prostor. V primerih, ko obstaja sum, da zapor obsojencu zaradi bolezni ali potrebnega zdravljenja ne more zagotoviti ustrezne oskrbe, zakon omogoča prekinitev prestajanja kazni, kadar za to ne obstajajo varnostni zadržki.«
Podatkov o številu izrednih dogodkov, samopoškodovanj, poskusov samomora, napadov ali drugih hujših incidentov prav tako ne razkrivajo. V zadnjih treh letih pa – sporočajo – niso zabeležili poškodb zaposlenih pri izrednih dogodkih.
A demantira jih pravosodna policistka: »Vsak dan ukvarjamo z izrednimi dogodki, hkrati pa moramo skrbeti še za 80 drugih zaprtih oseb. To predstavlja kršitev Zakona o varnosti in zdravju pri delu, saj nam delodajalec ni zagotovil varnega in zdravega delovnega okolja.«
Zapornice so nastanjene v stari graščini, ki ni primerna za tovrstne namene. / Wikipedia
Bolniške in odpovedi pravosodnih policistov
Sindikalna zastopnica Adisa Mušič opozarja, da imajo stresni dogodki v zaporu izjemno negativen vpliv na zaposlene. In da je velik delež pravosodnih policistov, ki so v zadnjih letih zapustili zaporski sistem, to storil »prav zaradi načina vodenja, pomanjkanja spoštovanja do dela pravosodnega policista, odsotnosti dialoga ter vzvišenega in arogantnega odnosa vodstva. Še posebej izrazito se je takšen odnos kazal pri bivšem poveljniku in takratnem vodji referata za varnost, sedaj pa poveljnik, ki sta favorizirala zgolj sebi naklonjene zaposlene, do ostalih pa se pogosto vedla pokroviteljsko, zviška, v posameznih primerih celo posmehljivo in zaničevalno.«
Trenutno se v zaporu Ig spopadajo z bolniškimi odsotnostmi in novimi napovedanimi odhodi. »Velik del pravosodnih policistov je na robu svojih psihofizičnih zmogljivosti, nekateri pa so tudi na daljši bolniški odsotnosti. Zaradi kadrovske podhranjenosti je vsaka dodatna odsotnost še toliko bolj problematična. Posledično prihaja tudi do situacij, ko mora sporno zaprto osebo izven zavoda spremljati zgolj en pravosodni policist, kar predstavlja resno varnostno tveganje. Ob tem zaposlene dodatno obremenjuje občutek, da vodstvo resnosti takšnih situacij ne razume ali jih podcenjuje. Pri tem pa je še posebej zaskrbljujoče, da vodstvo takšne situacije komentira z besedami, da se bo »itak njim zatresel stolček«, ne da bi ob tem pomislilo na stisko in varnost pravosodnega policista, ki je zunaj zavoda prepuščen sam sebi.«
Vodstvo ne ve, zakaj pazniki odhajajo
Ženski zapor na Igu se po številu zaprtih razlikuje od moških zaporov, kjer je zasedenost višja od dopustne. Število zapornic je pod zakonsko določeno mejo 99 oseb, a število od zaključka epidemije koronavirusa narašča in se je povečalo za več kot polovico.
Ministrstvo za pravosodje priznava, da je v zadnjih štirih letih iz Oddelka za varnost ZPKZ Ig odšlo 12 pravosodnih policistov, dva zaradi upokojitve, eden pa je bil premeščen v drug zavod. Za ostale odhode uradnih razlogov ni, saj zavod z njimi ne razpolaga. Na dan 21. januarja so bili zaradi bolniškega staleža odsotni trije javni uslužbenci.
Uradni kadrovski normativ predvideva 35 pravosodnih policistov, a vsa delovna mesta niso zasedena. Koliko policistov dejansko dela v posamezni izmeni, ne razkrivajo, saj so ti podatki del načrta varovanja, ki je označen s stopnjo tajnosti.
Šefi nagrajeni
Medtem pa si je vodstvo Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij (Ursiks), kot smo nedavno razkrili, direktor Denis Perše in njegov namestnik Bojan Majcen izplačevalo visoke dodatke – konkretno zaradi povečanega obsega dela zaradi prezasedenosti zaporov in vse zahtevnejše strukture zaprtih oseb v zadnjih letih. Kot so zapisali: »Saj je tudi njihov obseg dela zaradi prezasedenosti zaporov in vse zahtevnejše strukture zaprtih oseb v zadnjih letih bistveno povečan.«
Direktorji zavodov za prestajanje kazni zapora so v tem pogledu pri plači deležni boljše obravnave kot ostali zaposleni, čeprav njihovo delo ni neposredno povezano z zaporniki in dnevno ne nosijo glave naprodaj zaradi kadrovske podhranjenosti med pazniki. Pravosodni policisti, ki so v zaporu na Igu izpostavljeni dnevnim grožnjam, obračunavanjem med zapornicami, pa morajo slediti lastni iznajdljivosti pri obvladovanju varnostnih tveganj in zaščiti svoje varnosti.
Bi vodstvo zaporov, ki izpostavljeni problem prelaga na pravosodne policiste in policistke, prevzelo odgovornost v primeru do hujšega incidenta, kot je smrt, požar ali huda poškodba?
*************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Hvala vsem tistim, ki ste najino delo že prepoznali in nama donirate sredstva.
