Ljubljanski zapor Dobrunje / Mojimediji.si
Selitev zapornikov iz Povšetove v nov zapor Dobrunje je po letu dni izmikanja z jasnimi odgovori, zakaj moderni objekt ostaja prazen, vendarle pod streho. V skoraj letu dni od izdaje uporabnega dovoljenja nas je prazna stavba – v njej je bilo le 20 oseb na odprtem oddelku – stala 1.097.684,32 evrov. To pomeni, da smo od izdaje uporabnega dovoljenja novembra lani do oktobra letos davkoplačevalci za prazen zapor vsak mesec prispevali slabih 100.000 evrov.
A zgodba o Dobrunjah po vselitvi zapornikov še zdaleč ni končana.
Razkritja Preiskovalno.si o Dobrunjah, zbrana v Dosjeju Dobrunje, so prinesla pomembne premike k večji odgovornosti pri milijonskih državnih investicijah.
Pod drobnogled prihaja celotna veriga odgovornosti in to v vseh državnih gradbenih projektih. Poleg izvajalcev, nadzornih inženirjev pa bodo odgovornost nosili tudi tisti, ki so odločali o dovoljenih in podpisovali dokumentacijo – torej državni uradniki.
Strožji je nadzor nad gradbenimi odpadki. Zaostrena evropska zakonodaja na področju javnih naročil pa prinaša tudi izključevanje podjetij iz javnih naročil zaradi okoljskih kaznivih dejanj in drugih kršitev zakonodaje.
Kaj so dosegla razkritja Preiskovalno.si v primeru Dobrunje?
- Državni uradniki pod drobnogledom in preverjanje odgovornosti podpisnikov
- Prijavljeni nadzorni inženirji
- Odkrite nepravilnosti tudi na drugih gradbiščih
- Napovedane spremembe evidentiranja odpadkov
- Strožji pogoji in morebiten odvzem dovoljenj kršiteljem okoljske zakonodaje
- Okrepljen nadzor med gradnjo
- Nadzor drugih velikih državnih investicij zlasti za projekte istih izvajalcev in prevzemnikov odpadkov
- Notranja revizija gradnje zapora Dobrunje in odškodninski zahtevki
- Izobraževanja in navodila za preprečevanje novih kršitev
Tukaj so podrobnosti
Preverjanje lastnih državnih uradnikov
Na podlagi razkritih nepravilnosti pri gradnji zapora Dobrunje in nezakonitem ravnanju z gradbenimi odpadki, o čemer smo podrobno poročali na Preiskovalno.si, se je odgovornost razširila tudi na državne uradnike, ki so bili pod prejšnjo vlado zaposleni na okoljskem ministrstvu in ministrstvu za naravne vire (zdaj MOP).
Ministrstvo za okolje in prostor bo preverilo:
- katere odločitve so sprejeli pristojni uradniki;
- na podlagi katerih strokovnih analiz in dokazil;
- ali so bili postopki izdaje dovoljenj zakoniti;
- ali so bile spoštovane notranje postopkovne zahteve;
- preverjanje odgovornosti podpisnikov dokumentacije.
Nepravilnosti so se dogajale tudi zaradi malomarnega odločanja državnih organov in uradnikov, ki so bili v povezavah s projektanti in izvajalci. Poročali smo tudi o podpisovanju dokumentov na »lepe oči«, brez preverjanja dejstev na terenu. In o vprašljivi izdaji uporabnega dovoljenja kljub nezakonitemu ravnanju z odpadki in ponarejeni dokumentaciji o odlaganju odpadkov.
Preverjanje postopkov izdaje dovoljenj
Ministrstvo napoveduje tudi preverjanje in pregled lastnih postopkov izdaje dovoljenj. Preverili bodo, na kakšnih strokovnih podlagah so bile sprejete odločitve in ali so bili spoštovani predpisi ter notranji postopki. »Ministrstvo bo preverilo ravnanje v postopkih, na katere se vprašanje nanaša, vključno s tem, katere odločitve so bile sprejete, na podlagi katerih dejstev in strokovnih podlag ter ali so bile pri tem spoštovane vse zakonske in interne postopkovne zahteve.«
Gre za pomembno napoved, saj je bilo uporabno dovoljenje za zapor Dobrunje izdano kljub že ugotovljenim nepravilnostim pri ravnanju z gradbenimi odpadki.
Ministrstvo zagotavlja: »Če bodo pri pregledu ugotovljene nepravilnosti oziroma razlogi za sum kršitev, bo ministrstvo ukrepalo v okviru svojih pristojnosti ter po potrebi obvestilo pristojne nadzorne organe oziroma organe odkrivanja in pregona. O kazenski odgovornosti posameznikov ali pravnih oseb ministrstvo ne more odločati niti je vnaprej prejudicirati.«
Na Preiskovalno.si smo v članku Sistemska korupcija: Uporabno dovoljenje kljub ponarejenim dokumentom poročali, kdo je podpisal dokumente za uporabno dovoljenje:
6. november 2025: Mojca Klemenčič Lipovec, vodja oddelka pri Ministrstvu za okolje, je izdala dopis, da ni več ovir za uporabno dovoljenje, ker naj bi bile nepravilnosti odpravljene.
7.–10. november 2025: Ministrstvo za pravosodje je pojasnjevalo, da je izvajalec dopolnil poročilo o ravnanju z odpadki z evidenčnimi listi.
12. november 2025: Sandi Rutar, vodja sektorja pri Ministrstvu za naravne vire in prostor, je izdal uporabno dovoljenje.
Prijava nadzornih inženirjev in disciplinski postopki
Ministrstvo za okolje in prostor je Inženirski zbornici Slovenije prijavilo vodje nadzora pri projektih Dobrunje! To so strokovnjaki s certifikati, ki bi morali nadzirati skladnost gradnje s predpisi.
»Ministrstvo za okolje in prostor je Inženirski zbornici Slovenije posredovalo prijavo nadzornikov in vodij nadzora zaradi kršitev in neizvajanja okoljevarstvenih pogojev, določenih v integralnih gradbenih dovoljenjih, ter določil okoljske zakonodaje glede ravnanja z gradbenimi odpadki, ki so bile ugotovljene na tehničnih pregledih.« Za katere vodje gre, pa niso pojasnili.
Inženirska zbornica je za Preiskovalno.si prijavo potrdila in razkrila, da gre za obravnavo ravnanja štirih vodij nadzora.
Začeli so predhodno preverjanje, zbiranje dokazov in opravili razgovore. »Disciplinsko tožilstvo zbornice je v okviru predhodnega disciplinskega postopka pristopilo k zbiranju dokazov in opravilo informativne razgovore s prijavljenimi člani. Postopki so še v teku, odločitve o morebitni uvedbi disciplinskih postopkov pred disciplinskim sodiščem pa še niso bile sprejete. Posledično tudi disciplinski ukrepi niso bili izrečeni.«
Zbornica imen prijavljenih inženirjev zaradi varstva osebnih podatkov ne razkriva.
Disciplinski pravilnik IZS, pravi, da lahko Zbornica ob dokazani disciplinski kršitvi nadzornemu inženirju izreče tudi denarno kazen do 10.000 evrov ali izbris iz imenika pooblaščenih inženirjev za največ pet let.
VIR: Disciplinski pravilnik IZS
Na Preiskovalno.si smo v članku Dobrunje: odprtje v senci kriminalističnih preiskav in zastrupljene zemlje razkrili, kdo je izvajal gradbeni nadzor:
- Lucija Remec – vodja službe za nepremičnine in investicije na Ministrstvu za pravosodje ter skrbnica pogodbe
- Projekt Nova Gorica – podjetje, ki je izvajalo gradbeni nadzor
- Vladimir Durcik – vodja nadzornega podjetja
- Oton Zuljan – nadzorni inženir pri projektu Dobrunje
- Stanko Hribar – inženir, lastnik in direktor podjetja Proctor, ki je podal pozitivno strokovno mnenje za uporabno dovoljenje
Posebna skupina in medresorsko usklajevanje zakonodajnih sprememb
Zaradi nezakonitih praks z gradbenimi odpadki iz Dobrunj je bila na Ministrstvu za okolje ustanovljena posebna delovna skupina pod vodstvom državnega sekretarja za prostor, graditev in stanovanja Petra Lovšina.
»Cilj je vzpostaviti sistem, v katerem bo mogoče učinkoviteje preverjati dejanski tok gradbenih odpadkov in jasneje določiti odgovornost posameznih udeležencev.«
Najprej bodo opredelili ukrepe, ki jih je mogoče uveljaviti brez sprememb zakonodaje. Vzporedno bodo proučili tudi potrebo po spremembah zakonskih predpisov.
Rešitve, ki jih pripravljajo:
1. Strožji pogoji za opravljanje dejavnosti: Ministrstvo proučuje zaostritev pogojev za podjetja, ki ravnajo z gradbenimi odpadki, predvsem v primerih ponavljajočih se ali hujših kršitev.
2. Učinkovitejši postopki glede dovoljenj: Preverjajo možnosti izboljšanja postopkov za spremembo oziroma odvzem dovoljenj kršiteljem okoljske zakonodaje.
3. Povezovanje ugotovitev različnih nadzornih postopkov: Cilj je preprečiti, da bi se ponavljajoče kršitve posameznih izvajalcev obravnavale nepovezano, brez ustreznega skupnega odziva države.
4. Boljša sledljivost gradbenih odpadkov: Proučujejo povezovanje evidenčnih listov s podatki o prevoznikih, vozilih, tehtanju, lokacijah prevzema in dejanski obdelavi odpadkov.
5. Okrepljen nadzor gradbišč: Načrtovanje nadzorov že med gradnjo.
6. Posebna obravnava organiziranih kršitev: Posebna pozornost ponavljajočim se, hujšim in organiziranim kršitvam, ki bi lahko imele znake kaznivih dejanj zoper okolje.
Kot so še pojasnili, pa v povezavi s prenovljenimi evropskimi pravili javnega naročanja lahko pričakujemo zaostritev zahtev glede obveznih razlogov za izključitev tudi v okviru kaznivih dejanj povezanih z okoljsko kriminaliteto.
Okrepljeni inšpekcijski pregledi velikih gradbišč že potekajo
Po odkritih anomalijah in nezakonitostih v projektu Dobrunje, povezanih z odlaganjem kontaminiranih odpadkov v naravi, so na ministrstvu nadzor razširili tudi na druge gradbene projekte v državi. Javne in zasebne.
»Ministrstvo in IRSOP sta problematiko gradbenih odpadkov vključila tudi v načrtovanje nadzora gradbišč, s čimer se povečuje nadzor tudi med samim postopkom gradnje,« so odgovorili na vprašanje Preiskovalno.si, ali nepravilnosti pri Dobrunjah kažejo na modus operandi pri državnih gradbenih investicijah, kjer sodelujejo isti izvajalci.
»Ministrstvo bo skupaj z inšpektoratom proučilo, ali ugotovitve iz dosedanjih postopkov kažejo na širši sistemski vzorec, zaradi katerega bi bilo treba v načrt nadzora vključiti tudi druge večje gradbene projekte oziroma projekte, pri katerih so nastopali isti izvajalci ali prevzemniki odpadkov.«
Dodajajo pa, da sodelovanje istega izvajalca ali prevzemnika samo po sebi še ne pomeni kršitve, lahko pa predstavlja razlog za večjo pozornost pri načrtovanju nadzora.
Pokazalo se je, da pomanjkljivosti pri nadzoru gradbenih odpadkov predstavljajo širši problem slovenskega gradbeništva.
Nepravilnosti pri izpolnjevanju okoljevarstvenih pogojev so poleg državnih ugotovili tudi pri projektih zasebnih investitorjev: Dolnov, Kranj Planina in Vilharia. Pri vseh treh projektih so bil zaradi večje skrbnosti po aferi Dobrunje odkrite nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki.
Zoper nadzornike v teh projektih tečejo disciplinski postopki na Inženirski zbornici Slovenije.
Nadzori že med gradnjo
Ministrstvo za okolje in prostor se je po ugotovljenih kršitvah aktivneje vključilo v komisije za tehnične preglede objektov.
Zagotoviti želijo, da se nepravilnosti pri ravnanju z gradbenimi odpadki ugotavljajo čim prej in da pristojni organi lahko pravočasno ukrepajo. Že pred samo izdajo uporabnih dovoljenj in ne šele po koncu gradnje.
To je zelo pomembno, saj so bile v primeru zapora Dobrunje nezakonitostmi z odpadki ugotovljene že kmalu po začetku gradnje. Zgodilo pa se ni nič. Odpadke so nezakonito zakopali in še danes ostajajo na neustreznih lokacijah. Tudi uporabno dovoljenje je bilo izdano kljub ugotovljenim nezakonitostim z odpadki. Odprava posledic je zdaj bistveno zahtevnejša in dražja.
Spremembe pri evidenčnih listih
Ministrstvo za okolje v odgovoru za Preiskovalno.si priznava, da zgolj evidenčni list ne zagotavlja preverjanja dejanske poti odpadkov. Čeprav je uradno namenjen izključno za zagotavljanje njihove sledljivosti.
»Ministrstvo za okolje in prostor se strinja, da mora sistem omogočati učinkovito preverjanje dejanskega toka odpadkov in ne zgolj formalnega obstoja evidenčnega lista. Evidenčni list je eden od elementov sistema sledljivosti, vendar sam po sebi ne more nadomestiti nadzora nad dejanskim nastankom, prevzemom, prevozom in obdelavo odpadkov.«
Prav v primeru Dobrunj se je pokazalo neskladje med dokumentacijo o odvozu odpadkov in stanjem z odpadki na terenu. Izvajalci prevozov so goljufali s prirejanjem evidenčnih listov in vanje vnašali netočne podatke. Tega nihče od odgovornih preveril. Nadzorniki so listine samo podpisovali, ne da bi preverili dejansko stanje.
Napoveduje izboljšave sistema, natančnejše spremljanje količin in poti odpadkov, vključno s podatki o prevozih, tehtanju in prevzemu, ter povezovanje evidenc za boljšo sledljivost. Konkretne časovnice pa niso navedli.
Notranja revizija in odškodnine
Ministrstvo za pravosodje je maja 2024 uvedlo notranjerevizijski postopek, katerega namen je preveriti skladnost in smotrnost vodenja projekta gradnje zapora v Dobrunjah. Postopek še ni končan, zato revizije še nismo prejeli v vpogled.
Ministrstvo napoveduje morebitne odškodninske zahtevke, če bo oškodovanje ugotovljeno in bodo izpolnjeni pravni pogoji. »Če bo ugotovljeno oškodovanje države, bo ministrstvo uporabilo razpoložljiva pogodbena in pravna sredstva, vključno z zahtevki za povračilo škode in finančnimi zavarovanji, če bodo za to izpolnjeni pogoji. Pri tem je treba ločiti med pogodbeno vrednostjo, dejanskimi plačili, zadržanimi sredstvi, pogodbenimi zahtevki izvajalca in morebitno škodo. Sam zahtevek izvajalca še ne pomeni, da je bil priznan ali plačan.«
Preventivni ukrepi in izobraževanje
Ministrstvo za okolje in prostor navaja konkretne aktivnosti o tem, kako preprečiti, da bi se nepravilnosti ponavljale pri naslednjih gradnjah.
»Ministrstvo je že pred poletjem izvedlo izobraževanje za investitorje, imetnike dovoljenj za predelavo odpadkov, izvajalce gradbenih del in projektante o pravilnem ravnanju z gradbenimi odpadki ter najpogostejših ugotovljenih pomanjkljivostih. Izobraževanje bo jeseni ponovljeno tudi v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije in za predstavnike upravnih enot.«
Pripravljena so bila tudi pisna priporočila za investitorje, ki pojasnjujejo njihove obveznosti in opozarjajo, na kaj morajo biti pozorni pri ravnanju z gradbenimi odpadki od začetka projektiranja do zaključka gradnje in pridobitve uporabnega dovoljenja. Napovedana so nova izobraževanja na IZS in upravnih enotah.
Nove inšpekcijske odločbe in odstranitev odpadkov na stroške CGP
Inšpektorji so potrdili 19 lokacij nezakonitega odlaganja odpadkov. A postopki še kar tečejo zaradi pritožb ministrstva za pravosodje, ki je po odločitvi inšpektorjev kot investitor odgovoren za sanacijo nezakonitih odlagališč odpadkov iz Dobrunj. Ministrstvo se je pritožilo na vseh 13 izdanih odločb za odstranitev nezakonito odloženih odpadkov. Inšpekcija nadaljuje postopke in zahteva zakonito ureditev stanja.
Ministrstvo za pravosodje je z izvajalcem CGP sklenilo sklenilo Aneks št. 9 za odstranitev odpadkov na lastne stroške. CGP, podjetje v lasti najbogatejšega Slovenca Darija Južne, se izogiba odgovorom za Preiskovalno.si, ali je že pričel s sanacijo.
Je pa po uradnih podatkih zaprosil za okoljevarstveno dovoljenje za odlaganje odpadkov iz Dobrunj v kamnolomu Kamnik pod Krimom, ki je v lasti Petrola, upravlja pa ga CGP.
Po informacijah, ki smo jih pridobili, pristojni organi doslej niso prejeli nobenega evidenčnega lista, ki bi potrjeval odvoz oziroma zakonito oddajo teh odpadkov. Zato ostaja odprto ključno vprašanje: ali so nezakonito odloženi odpadki še vedno na spornih lokacijah? Če so bili odstranjeni, pa se zastavlja dodatno vprašanje, kam so bili odpeljani in s katero dokumentacijo je bila zagotovljena njihova sledljivost.
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
