5. februarja 2026 je bilo na Portalu javnih naročil objavljeno javno naročilo za Izvedbo dodatnih gradenj poslovne stavbe DARS na Griču.
Pogodba s CGP je bila podpisana 25. marca.
Vrednost dodatnih del znaša 561.541,58 € z DDV.
Rok za izvedbo dodatnih del je 90 dni in je potekel 28. maja 2026.
Pogodba je bila sklenjena leto dni po tem, ko so se v stavbo Darsa že vselili zaposleni.
Primer za Državno revizijsko komisijo
Pogodba je bila sklenjena na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave. Ti pomeni, da naročnik Dars ni objavil običajnega javnega naročila, na katerega bi se lahko prijavili zainteresirani ponudniki, ampak je neposredno povabil CGP k pogajanjem in nato z njim sklenil pogodbo.
Zakon o javnem naročanju (ZJN-3, 46. člen) to dopušča v posebnih primerih. Ko se pokažejo dodatna dela, ki jih ob sklenitvi prvotne pogodbe ni bilo mogoče predvideti, ali ko dela lahko opravi le obstoječi izvajalec.
Ali je v primeru Darsa šlo za upravičeno potezo, lahko presodi Državna revizijska komisija ali Računsko sodišče.
V imenu Darsa je pogodbo podpisal predsednik uprave Andrej Ribič, v imenu CGP pa predsednik uprave Martin Gosenca.
Pojavi vprašanje, zakaj so bila dodatna dela potrebna še po dokončanju stavbe in vselitvi po objekt ter zakaj jih ni predvidela že osnovna pogodba oziroma dodatni trije aneksi. Odgovore Darsa še pričakujemo.
A če vrednost teh novih del prištejemo k osnovni pogodbi in že podpisanim aneksom med Darsom in CGP, se vrednost celotnega projekta dvigne na več kot 30 milijonov evrov in s tem preseže 50-odstotno mejo podražitev.
To je zakonsko nedopustno!
95. člen ZJN-3 namreč določa, da se vrednost prvotne pogodbe ne sme povišati za več kot 30 %.
Naraščanje cen prevalili na davkoplačevalce
Ob sklenitvi osnovne pogodbe, julija 2021, je bila vrednost gradnje stavbe 19,5 milijona € z DDV.
Pogodba je izrecno določala, da so vse cene na enoto fiksne in da izvajalec ni upravičen do podražitev.
Rok za dokončanje del je bil 20 mesecev od začetka gradnje.
Leta 2024 se je sprožila spirala podražitev.
Aneks št. 1 je Dars podpisal marca 2024, ko je bil Andrej Ribič še član uprave. Podjetju CGP je vrednost osnovne pogodbe narasla za 5,2 milijona € z DDV – na 24,7 milijona € z DDV.
Predsednik uprave Dars Andrej Ribič je finančno bogati aneks opravičeval z napakami pri prvotnih geoloških raziskavah, potrebo po dodatnem pilotiranju in odkritju nevarnih odpadkov, ki jih je bilo treba voziti v Avstrijo na predelavo.
V aneksu se je naenkrat pojavilo 61 novih zahtevkov za »dodatna, nepredvidena, in nujna nepredvidena dela«, ki jih osnovna pogodba ni predvidela. CGP pa je v projekt vpeljal 13 novih podizvajalcev.
Fiksne cene v pogodbi so v aneksu zamenjali z uvedbo hibridnega sistema za podražitev materialov. S tem so na Darsu izvajalcu CGP priznali tržne podražitve jekla, asfalta, betona in železa v višini 1,3 milijona € z DDV.
Dars je tveganje rasti cen materialov prevalil na javna sredstva, kljub nasprotnemu določilu v pogodbi.
Aneksi za pokrivanje napak
Od samega začetka gradnje so projekt spremljale strokovne napake in pomanjkljivosti v projektu. Podražitev se je zgodila zaradi ene hujših anomalij pri projektiranju. To je javno priznal predsednik uprave Andrej Ribič, ko je izjavil, da so se pri predhodnih geoloških raziskavah »zmotili«.
Ribič za 24ur: » … so se zmotili pri geoloških raziskavah in je bilo potrebno pilotiranje dodatnih stebrov, kar je celotno gradnjo podražilo in tudi časovno se je zavlekla za približno dve leti.
Čeprav bi odgovorni v Darsu morali vedeti, da gradnja poslovne stavbe poteka na nestanovitnem in slabem terenu z geološkimi vplivi Ljubljanskega barja, kjer so tla glinasta in prodnata, geološke raziskave terena niso bile ustrezne.
Zaradi tveganega območja nekdanje opekarne podjetja SCT pa bi morali že predhodno pomisliti tudi na onesnaženost tal z nevarnimi odpadki. Ne pa da so jih, kot smo poročali pred dnevi, zaznali šele med gradbenim izkopom.
Naknadno je bilo treba izvesti geotehnična dela in dodatno pilotiranje stavbe zaradi slabih tal. To je projekt podražilo in zavleklo.
Za geotehnične raziskave terena je Dars plačal več kot pol milijona evrov brez DDV.
Dars nagradil CGP
Pojavili so se tudi dodatni stroški za odvoz nevarnih odpadkov in vidno onesnažene opeke. Andrej Ribič je z odkritjem nevarnih odpadkov opravičeval cenovno visok aneks.
Toda nevarni odpadki so, kot izhaja iz dokumentacije in v nasprotju s trditvijo Ribiča, da so podražili gradnjo, v resnici predstavljali le petino prvega aneksa!
Saubermacher Slovenija je za odvoz nevarnih odpadkov po pogodbi prejel 603.600 €, Šuštar Trans pa 560.792 €.
Finančne posledice za davkoplačevalce je imelo tudi podaljšanje roka za zaključek del. Ta se je z 20 mesecev podaljšal na 35 mesecev. Na 24. julij 2024.
Zaradi tega so izvajalcu CGP priznali posredne stroške v višini 863.501 € z DDV.
Aneks padel tudi po vselitvi
Aneks št. 2 iz februarja 2025 je vključil dodatnih 33 zahtevkov za dodatna in nepredvidena gradbena dela v vrednosti 1,6 milijona € z DDV. Nanašala so se predvsem na zaključna obrtniška dela, opremo in video nadzor. V projekt je bilo nominiranih 8 novih podizvajalcev.
Cena prvotne pogodbe je bila z drugim aneksom že nevarno presežena. Projekt se je podražil za 40 odstotkov – na 27,6 milijona € z DDV.
Magično mejo s 50-odstotno podražitvijo projekta pa so na Darsu prebili s sklenitvijo Aneksa št. 3.
Ribič ga je podpisal junija 2025, pol leta po tistem, ko je bila stavba končana in vanjo vseljeni Darsovi zaposleni.
CGP je imel dodatnih 30 zahtevkov za telekomunikacijske povezave, dodatna črpališča, optiko in priznanje posrednih stroškov zaradi podaljšanja gradnje. Zadnji aneks je vrednost povišal še za 1.785.973,71 €.
Glavni izvajalec del – CGP najbogatejšega Slovenca Darija Južne – je s tremi dodatnimi aneksi k pogodbi pridobil skroaj dodatnih 10 milijonov evrov (z DDV).
Projekt se je s prvotno dogovorjenih 19,5 milijona evrov podražil za približno 50,7 % – na 29.385.223,67 € z DDV.
Vse dodatne zahtevke v aneksih so strokovno pregledali in odobrili certificirani inženirji – konzorcij JV AXIS + Proctor. O njih pa več v nadaljnjih razkritjih.
Politične in gospodarske mreže
Projekt gradnje Darsove poslovne stavbe ima tudi politično ozadje, ko se politika prepleta z gospodarskim omrežjem in podjetji, ki zmagujejo na javnih razpisih.
Gradnja nove poslovne stavbe Dars na Griču pri Ljubljani se je začela septembra 2022. Dars, ki je bil investitor oziroma naročnik gradnje, je takrat vodil Valentin Hajdinjak, ki spada v krog NSi. Pod novo Janševo vlado pa bo vodil obrambno ministrstvo.
Hajdinjak je pogodbo za gradnjo stavbe za skoraj 20 milijonov evrov (z DDV) z izbranim gradbincem, novomeškim CGP, leta 2021 podpisal skupaj s članom uprave Boštjanom Riglerjem.
Po podpisu se zgodi tektonski premik. Sopodpisnik pogodbe Boštjan Rigler je leto dni po sklenitvi pogodbe, decembra 2022, dobil zaposlitev v Hidrotehniku, podjetju, ki ga večinsko obvladujeta zakonca Južna prek povezanih podjetij (EBONITETE.SI).
Rigler je prevzel funkcijo direktorja oziroma člana upravnega odbora v vodnogospodarskem podjetju, kjer danes deluje kot direktor. Vesna Južna je tam predsednica nadzornega sveta.
V tem obdobju so po podatkih Erarja cveteli posli Darsa s Hidrotehnikom.
Ribič po Hajdinjaku
Novembra 2023 je Valentin Hajdinjak odstopil s funkcije predsednika uprave Darsa zaradi očitkov o domnevnih koruptivnih poslih.
Na vrhu Darsa ga je novembra 2024 zamenjal Andrej Ribič.
Ribič je bil pred imenovanjem v vrh Darsa dolgoletni direktor Elektra Ljubljane, ki ga je leta 2021 krivdno razrešila Janševa vlada. Po odhodu z državnega elektro podjetja je aktivno vstopil v politiko in sodeloval pri nastajanju Gibanja Svobode. Bil je vodja volilnega štaba Svobode na državnozborskih volitvah. Golobova vlada ga je takoj po zamenjavi nadzornikov Darsa, decembra 2022, imenovala za člana uprave. Je tesen prijatelj in podpornik nekdanjega premierja Roberta Goloba, povabljen je bil tudi na njegovo poroko s Tino Gaber. Kot je poročala Tarča, je Ribič lani poleti z novopečenima zakoncema obiskal tudi Ugljan, zaradi česar je eksplodirala afera o spornih računih.
Ribič je bil za predsednika uprave Darsa izbran na nenavaden način, brez javnega razpisa, samo z osebnim pogovorom.
Postopek izbire novega predsednika uprave je preiskovala Komisija za preprečevanje korupcije. Na vprašanje, kakšne so ugotovitve KPK glede domnevnih nepravilnosti pri zaposlitvi Andreja Ribiča, so odgovorili: »Postopek, o katerem sprašujete, je v zaključni fazi, v njem pa obravnavamo več očitkov, med njimi tudi glede imenovanja Andreja Ribiča.«
Sum konflikta interesov
Skrbnik projekta gradnje poslovne stavbe je bil brat predsednika uprave Darsa Branko Ribič. V Darsu je bil zaposlen že pred prihodom Andreja Ribiča, od leta 2015. Povezava med bratoma pri milijonskem gradbenem projektu je sprožila kritike in sum konflikta interesov.
Zaradi divjih podražitev in možnega konflikta interesov zaradi brata na ključni funkciji v projektu je prišlo do napetosti tudi med upravo in nadzornim svetom, ki je zahteval Ribičevo izločitev iz postopkov. Vendar so bili aneksi s CGP za 10 milijonov že podpisani.
Na konkretno vprašanje 24ur, zakaj se ni izločil zaradi videza transparentnosti, je Ribič odgovoril: »Nisem videl razloga, da bi se izločil, ker tukaj ni bilo nič spornega. Če bi imel moj brat kakšno vlogo, bi se.«
Še enkrat, Branko Ribič je na Darsu vodja projektov, to ima zapisano tudi v osebnem profilu na Linkedinu.
S prihodom Andreja Ribiča v upravo državnega cestninarja pa je CGP Darija Južne z Darsom zaslužil 42,7 milijona € (vir: Erar).
Trenutno pa gradbeno podjetje Darija Južne v konzorciju s Pomgradom za Dars izvaja 90-milijonski projekt širitve avtoceste v tripasovnico na Lukovici pri Ljubljani. Posel je dobil klub nasprotovanju stroke in pritožbam o domnevnem favoriziranju.
Manipoulacija z odpadki
Dokumenti o gradnji Darsove stavbe razkrivajo še eno anomalijo v povezavi z ravnanjem z gradbenimi odpadki.
Večina nenevarnih odpadkov z gradbišča Darsove poslovne stavbe na ljubljanskem Griču, med katere spadajo zemlja in kamenje, je končala v kamnolomu Kamnik pod Krimom v občini Brezovica. V kamnolom je te odpadke vozil CGP.
Lastnik tega kamnoloma je Petrol.
Kamnolom upravlja podjetje CGP, ki ga obvladujeta najbogatejša zakonca v Sloveniji, Dari in Vesna Južna. Zakonca Južna sta tudi med največjimi zasebnimi delničarji Petrola. Vesna Južna je predsednica nadzornega sveta te energetske družbe.
Po Poročilu o gradbenih odpadkih, ki ga je za Dars pripravil CGP, je bilo v kamnolom odloženih 52.417 kubičnih metrov odpadkov ali dobrih 86 tisoč ton. To predstavlja 4.368 tovornjakov odpadkov.
Sum zlorabe uradnega dovoljenja ministrstva
A pozor: v kamnolomu je v nasprotju z uradnimi evidencami končalo več odpadkov, kot je bilo dovoljeno.
Ministrstvo za okolje in prostor (MOPE) je za lokacijo odlaganja odpadkov v Kamniku pod Krimom izdalo okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za odvoz – samo 44.000 m³ odpadkov.
CGP pa je v kamnolom navozil – kot smo zapisali zgoraj – 52.417 m³ odpadkov.
Razlika znaša več kot 8.000 m³ materiala ali 701 tovornjak!
Za Preiskovalno.si so na MOPE pojasnili, da obrazložitev izrecno omejuje vnos na 44.000 m³:
»Na zemljišču parc. št. 755 k.o. Kamnik ima podjetje CGP, Ljubljanska cesta 36, 8000 Novo mesto, pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za vnos zemeljskega izkopa v tla po postopku R10.
Na navedeno lokacijo se lahko skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem (OVD) in odločbami o njegovih spremembah dovažajo zemeljski izkopi, nastali pri gradnji poslovne stavbe DARS na območju k.o. 2683 Grič, na parcelah št. 883/34-del, 8 83/35, 883/36-del in 883/37-del, v skupni količini 44.000 m³.«
CGP je presegel zakonsko določeno mejo za odlaganje odpadkov. Ali je s tem zlorabil uradno dovoljenje okoljskega ministrstva in zavedel tudi Dars, nam v podjetju niso odgovorili.
Na vprašanje o sumu nezakonitega odlaganja odpadkov pa so zapisali: »V zvezi z vašimi dodatnimi vprašanji pojasnjujemo, da smo vam glede ravnanja z gradbenimi odpadki z območja gradnje že podali vsa bistvena pojasnila – da so bili prevzeti (tako nevarni kot nenevarni gradbeni odpadki) s strani pooblaščenih prevzemnikov odpadkov, vse skladno z veljavno zakonodajo in predpisi.«
Inšpektorji v nadzor zaradi odpadkov
To bodo morali ugotoviti inšpekcijski in morebitni drugi pristojni organi.
Zaradi presežkov odloženega materiala v Petrolovem kamnolomu je Ministrstvo za okolje zadevo že predalo okoljski in gradbeni inšpekciji. Inšpekciji bosta opravili nadzor in presodili morebitne kršitve ter ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi, so pojasnili.
Na Inšpektoratu RS za okolje pa so za Preiskovalno potrdili: »Vašo informacijo bomo obravnavali kot prijavo.«
Več sto voženj na dan
V več evidenčnih listih v primeru ravnanja z odpadku z Darsove gradbene jame sledijo nelogičnosti in skoraj nemogoči podatki. Kot taki so v neskladju z zahtevami Uredbe o odpadkih.
Evidenčni list je uraden dokument za spremljanje ravnanja z odpadki in njihovo sledljivost od prevzema, prevoza, predelave in odlaganja.
Iz enega evidenčnega lista izhaja, da je podjetje Šuštar Trans 31. maja 2022 iz gradbene jame na Griču pri Ljubljani v kamnolom v Kamnik pod Krimom prepeljalo najmanj 610 tovornjakov, če upoštevamo 20-tonske kamione. Poudarek je: v enem samem dnevu.
Rekord je Šuštar Trans dosegel 13. julija 2022, ko je zabeleženo, da je bilo v enem dnevu opravljenih najmanj 750 voženj.
Za 750 voženj v enem samem dnevu bi moral tovornjak na lokacijo Kamnik pod Krimom prispeti in se raztovoriti vsaki 2 minuti, neprekinjeno 24 ur.
Izmerili smo razdaljo med ljubljanskim Gričem in kamnolomom v Kamniku pod Krimom. Po avtocesti znaša 17 km. Vožnja z avtomobilom do tja v idealnih pogojih traja okoli 20 minut. S polnim tovornjakom okoli pol ure. Kamion je vsakič treba tudi naložiti in odpadke odložiti. En šofer pa lahko v 8 urah opravi manj kot 10 voženj.
Da gre za nemogočo prakso, da bi v enem dnevu opravili več kot 700 voženj, nam razloži šofer tovornjaka, ki kot podizvajalec za prevoz odpadkov večkrat sodeluje pri državnih projektih. »Za 700 voženj tovornjakov v enem dnevu, bi moralo osem ur delati 70 šoferjev. Tudi največja podjetja česa takega niso zmožna. Nimajo toliko šoferjev niti tovornjakov.«
Primerjava z afero Dobrunje
Z Darsa so nam na vprašanje, ali je evidenčni list izpolnjen v skladu s predpisanimi zahtevami glede na to, da je bila določene dneve oddana in prevzeta količina več sto tovornjakov, odgovorili: »Da (vsa vozila, ki so odvažala onesnaženo zemljino, so bila stehtana). Pravilno število največjega dnevnega prometa tovornjakov je nekaj 10 in ne nekaj 100.«
Toda evidenčni listi kažejo drugače. Evidenčnih listov z več sto vožnjami opravljenih v enem dnevu je še več.
Podobne anomalije so inšpektorji že odkrili pri primeru gradnje zapora Dobrunje, ko so prirejali odvoze odpadkov na lažne lokacije.
Standardni postopek sicer predvideva sprotno kreiranje evidenčnih listov ob vsaki pošiljki ali vsaj dnevno. Knjiženje rekordnih količin na en dan v mesecu pa kaže na to, da evidenčni listi niso bili kreirani sproti, temveč za nazaj. Tako ravnanjezmanjšuje sledljivost odpadka in nadzor nad njihovim dejanskim vplivom na okolje.
Iz evidenčnih listov še sledi, da je lokacija odlaganja odpadkov, med njimi tudi vidno onesnažene opeke, ki je kljub protokolu niso kemično analizirali (o tem smo poročali tukaj), v kamnolomu začasna. To pomeni, da bi morali odpadke po določenem času odstraniti. Če so nedovoljeni presežki ostali v kamnolomu, je to zakonsko sporno. Enako, če so jih zakopali nekje v naravi.
Kje so danes ti odpadki, nam v CGP niso odgovorili.
Sistemska anomalija
Da gre za sistemsko anomalijo, ki izkrivlja realno sliko porabe javnega denarja, pravi upokojeni gradbenik Dušan Divjak.
»Začetno vprašanje, naslovljeno na Dars glede ravnanja z gradbenimi odpadki pri izgradnji poslovne stavbe, je portalu Preiskovalno odprlo široko paleto ugotovitev o pomanjkljivostih, odklonih in napakah, za katere bodo morale pristojne nadzorne institucije pridobiti kakovostne in nedvoumne ugotovitve o vzrokih ter ustrezno ukrepati.
Dejstvo, da je bilo na lokaciji vgrajevanja odpadkov bistveno preseženo dovoljeno količinsko omejeno odlaganje, da se je izvajalo drobljenje odpadne opeke brez predhodne analize morebitne kontaminacije, da so izvajalci šele po doseženi projektirani niveleti gradbene jame naključno naleteli na nevarne odpadke, da test obremenitve elementov temeljenja pokaže napako projekta, da so bile količine izkopnega materiala za približno polovico večje od projektiranih ter da se je za približno polovico povečala tudi pogodbena vrednost projekta, predstavljajo anomalije, ki kažejo na zaskrbljujočo lahkotnost in aroganco ključnih akterjev pri izvedbi projekta.
Nesprejemljivo je podcenjevanje pomena predhodnih raziskav lokacije gradnje, zanemarjanje dokazovanja kakovosti izvedenih del z ustrezno izvedbeno dokumentacijo, razvrednotenje pomena popisov del in predizmer ter ignoriranje veljavne pravne in tehnične regulative. Še posebej problematično pa je, če se zaradi ozkih interesov vpliva na zamikanje začetka veljavnosti novih ali spremenjenih regulativnih aktov, ki bi morali zagotavljati višjo raven nadzora, transparentnosti in odgovornosti pri izvedbi javnih investicij.«
»Draga predstava šole življenja«
»To je rezultat delovanja vseh odgovornih in pooblaščenih akterjev, ki sodelujejo pri izvajanju javnih gradbenih projektov. Populistična parola današnjega časa je korupcija. Vsi o njej govorijo, vsi naj bi vse vedeli, najbolj odmevno pa je omenjanje aneksov pri javnih gradbenih investicijah. Toda le redko se kdo vpraša, kaj so dejanski razlogi za nastanek teh odklonov, kje so njihovi vzroki in kdo zanje nosi odgovornost.
Ali se po izvedenih analizah in revizijah sploh sprejemajo učinkoviti korektivni ukrepi? Ali se povzročitelje napak sankcionira ali pa jih morda celo nagrajuje? Bojim se, da pri nas vse bolj velja rek: »Psi lajajo, karavana gre dalje.«
Zdi se, da smo sprejeli prakso, po kateri se z javnim denarjem pod krinko višjih ciljev upravlja neodgovorno in brez posledic. Dodatki k pogodbam oziroma aneksi so pogosto zgolj odraz odklonov, ki izvirajo iz sistemskih pomanjkljivosti veljavne regulative, pomanjkljivega načrtovanja in neučinkovitega delovanja nadzornih institucij.
Zakaj nočemo ugotoviti, čigave napake so povzročile takšno stanje? Zakaj ne poiščemo odgovornih za odklone pri javnih investicijah? So interesne skupine res močnejše od države, ki jo predstavljamo vsi državljani, ali pa so upravljavci javnih sredstev zgolj večni ponavljalci istih napak?
Pred nami se že leta odvija izjemno draga predstava šole življenja, ki jo plačujemo vsi. Kljub številnim opozorilom, revizijam in razkritjem pa se zdi, da se je še vedno nismo naveličali gledati.«
Kaj ste izvedeli do zdaj?
Kaj sledi v nadaljevanju?
Podrobneje bomo razdelali pogodbe in anekse za inženirske storitve. Odkrili bomo sume goljufij, političnega klientelizma in suma konflikta interesov. Kako so prepleteni ključni kadri v državnem in zasebnih podjetij, ki so z Drasovo stavbo zaslužili milijone. Kaj so ugotovili neodvisni regulatorni organi?
********************
PODPRITE NAJU, PODPRITE NEODVISNO NOVINARSTVO
Zakaj naju podpreti?
Ker sva neodvisni od kapitalskih elit in politike. Ker so nama najpomembnejši ljudje in njihove pravice. V svetu, kjer so glasovi šibkejših pogosto utišani, kjer kapitalski pritiski vsakodnevno preprečijo, da informacije pridejo na dan, je preiskovalno novinarstvo naš zadnji branik pravice in resnice. Novinarstvo v Sloveniji je ujetnik gradbenih in političnih interesov. Mediji so izrabljeni za blatenje posameznikov ter za obračunavanje s političnimi nasprotniki.
Vaša podpora pomeni več kot le donacijo – pomeni, da verjamete v svet, kjer so krivice lahko popravljene, verjamete v svet, kjer bogati ne morejo plačati in preprečiti objav, in verjamete v naju. Da sva pogumni in da objaviva vse kar presodiva, da je v javnem interesu.
Vaša donacija omogoča raziskovanje nepravilnosti, razkrivanje skritih zgodb in zaščito tistih, ki nimajo glasu. Pomagate nam, da se borimo proti korupciji, dezinformacijam in nepravičnosti.
Zavod za Preiskovalno novinarstvo in raziskave
Nanoška 3
1000 Ljubljana
Nova Ljubljanska banka: Števika računa
SI 56 0284 3026 6324 932
Donacija
Hvala, Barbara in Nataša
Preiskovalno.si je neodvisen medij. Ne financira nas noben bogat posameznik, nobena politična stranka.
