Natakarji, sobarice, receptorji, kuharji so najbolj iskani kadri v gostinstvu in turizmu. Država, ki je največja lastnica turističnih zmogljivosti pri nas, jih plača sramotno nizko. Od danes so slovenska podjetja v lovu na kadre na zaposlitvenem sejmu v Črni gori.

Med 800 in 1200 evrov bruto je povprečna plača zaposlenega v gostinstvu in turizmu. Najpogostejši profili v tej branži so natakar, kuhar, sobarica in receptor. Delo je večinoma dvoizmensko. Povprečna slovenska plača znaša 2348 evrov.

To pa je dohodek enega od naših kuharjev, ki je februarja na račun prejel 909 evrov neto.

»Zaposlimo resnega poštenega in delavnega človeka z veseljem do strežbe. Plača za 170 ur je 1400€/neto.« Ali: »Iščemo natakarja/ico in kuharja/ico za delo na obrobju Ljubljane, redna zaposlitev z začetno mesečno plačo +-1500€ + dodatki/nagrade + plačane nadure, vse odvisno od izkušenj). Redno delo preko s. p. (10-15€/h odvisno od izkušenj).« To sta le dva oglasa domačih zaposlovalcev v gostinstvu in turizmu, ki mrzlično iščeta kader. Kljub obljubljenim znatno višjim zneskom od povprečja, oglasi ostajajo neodgovorjeni. Trenutno primanjkuje 10 tisoč delavcev, neuradno še mnogo več. Na vrhuncu zimske turistične sezone, ki bo nakazala tudi trende za prihajajoče poletje, se morajo tako ponudniki gostinskih in hotelskih storitev znajti, kot vedo in znajo. Vprašanje pa je, kakšne posledice bo očiten kadrovski primanjkljaj pustil pri gostih.

Številne države poskušajo domačo kadrovsko vrzel zapolniti s tujimi delavci. Tudi Slovenija pri tem ni izjema. V črnogorski prestolnici Podgorica in v Nikšiću v tem tednu poteka zaposlitveni dogodek v organizaciji našega Zavoda za zaposlovanje. Čeprav je bil dogodek sprva namenjen le iskanju kadrov s področja gostinstva in turizma, pa so ga zaradi vsesplošnega pomanjkanja delavcev v Sloveniji razširili tudi na druge panoge, so nam povedali na Zavodu, kot so zdravstvo, trgovina, prevozništvo in obrtne dejavnosti. Številni slovenski delodajalci prav zaradi manjših jezikovnih preprek iščejo predvsem delavce iz držav nekdanje Jugoslavije.

V Črni gori prvič iščejo potencialne kandidate za receptorja, kuharja, natakarja in sobarico tudi lastniki Vile Teslova iz ljubljanskega Trnovega. Gre za družinsko podjetje, ki v stari vili uglednega zdravnika dr. Milana Papeža nudi hotelske storitve in vodi restavracijo. Hči lastnika Ana Erjavec nam je povedala, da ponujajo zaposlitev za nedoločen čas, vzamejo pa kogar koli, le da je pripravljen delati. V njihovem timu je že delavka iz Srbije, ki se je po pripovedovanju direktorice izjemno hitro naučila jezika, zato jim jezikovna bariera pri zaposlovanju ne prestavlja nobene ovire. Hotel, ki ga obiskujejo predvsem tuji turisti, restavracijo pa lokalni gostje, ves čas išče kader tudi v Sloveniji. »Zelo malo je odziva. Prijav ni, če so, pa kader ni primeren. Tiste, ki jih k nam napotijo iz zavoda za zaposlovanje, pa nam že vnaprej povedo, da za vikende ne delajo.« Erjavčeva še dodaja, da so plače pri njih nad povprečjem za to panogo, a kljub vsemu med Slovenci ne najdejo ustreznih profilov.

»Na kratek rok je pri tujem delavcu, ki dela z gosti, težko vzgojiti avtentično slovensko kulturo. Posledično je bolj zahtevno razviti dodano vrednost, ki jo zasledujemo v turizmu,« pa ocenjuje Emil Juvan, izredni profesor za področje poslovno-organizacijskih znanosti v turizmu na Fakulteti za turistične študije Turistica Univerze na Primorskem. Ob tem dodaja, da bi bilo z vidika trajnostnega razvoja turizma bolj logično, da delo v operativnih poklicih v turizmu opravlja domača delovna sila.

Pomankanje delovne sile v turizmu sicer ni značilno le za Slovenijo, priča smo mu tudi na globalni ravni. Tako je tudi Slovence lani dosegel oglas lastnikov nemške restavracije v Spodnji Saški, Philippa in Christine von Stumm, ki sta iz obupa zaradi nezmožnosti zadovoljevanja potreb gostov zaradi manka delovne sile za zaposlitev natakarja ponudila kar 11.000 evrov plače!

Delodajalcem se izkoriščanje tujcev splača?!

Tuji delavci so pogosteje tudi žrtve izkoriščanja delodajalcev, ki jim na primer nezakonito podaljšujejo delovni čas, ali pa jih nastanijo v pretesne sobice s številnimi drugimi delavci. Čeprav to še zdaleč ne pomeni, da do kršenja delavskih pravic ne prihaja tudi pri domačih delavcih, sploh v času vrhuncev turistične sezone. »Inšpektorat za delo moral namesto opozarjanja na kršitve, kršitelje kaznovati. Dogaja se namreč, da se delodajalcu sistemsko kršenje delovnopravne zakonodaje na koncu celo finančno izplača, kar je nedopustno,« pravi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije – Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjan Volf.

»Dober in zadovoljen zaposleni je vsaj tako pomemben kot ustrezna infrastruktura. Investicije vanjo so povsem brezpredmetne, če ni delavca, ki zna infrastrukturo koristiti na način, da ta izraža dodano vrednost, je prepričan Emil Juvan. Po njegovem prepričanju bi delodajalci zaposlenim zato morali dati priložnost, da izrazijo svoje zahteve – bodisi so to povišanje plač, izboljšanje delovnih pogojev ali kaj tretjega. Le tako bi se lahko zmanjšala fluktuacija delovne sile.

Damjan Volf pa poudarja, da sta dejavnosti gostinstva in turizma paradna konja slovenskega gospodarstva. Zato tako delodajalce kot državo, ki je največja lastnica turističnih zmogljivosti v Sloveniji, že več let opozarjajo, da primerno ovrednoti delo zaposlenih v teh panogah: »Medtem ko so plače zaposlenih v teh intenzivnih panogah izjemno nizke, delodajalci kujejo dobičke. Sramotno je, da nekateri delavci v gostinstvu in turizmu prejemajo osnovno plačo, ki je nižja od minimalne.« Volf izpostavlja, da je plačni sistem naravnan tako, da je dostojno plačilo dosegljivo le z dodatki, kar pa delavca prisili v delo v nezdravih pogojih. Delovnopravna razmerja ureja kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma, ki pa je s koncem prejšnjega leta prenehala veljati. Vse bistvene določbe se sicer uporabljajo še do izteka leta 2024, si pa v Konfederaciji sindikatov 90 Slovenije, ki je reprezentativna za dejavnosti gostinstva in turizma, si prizadevajo za sklenitev nove kolektivne pogodbe.

Kot razlaga Emil Juvan, problematika podplačanosti zaposlenih v operativnih poklicih – torej tistih delavcev, ki so v neposrednem stiku z gostom – v turizmu ni nov pojav. V Sloveniji je prisoten že več kot desetletje, pandemija covida-19 pa je stanje le še poslabšala. Marsikateri delavec v turizmu, ki je med pandemijo zamenjal poklic, se v panogo ni več vrnil: »Operativni poklici v turizmu nasploh veljajo za najslabše plačane, kar pa ima svojo ceno. Interes za zaposlitev v teh poklicih je izjemno majhen.« Dolgoročni cilj mora zato biti ustvarjanje pogojev za zagotavljanje kakovostnega kadra in v drugačnem pristopu v izobraževalnih procesih: »Vprašanje, ki si ga moramo zastavljati, je, kako spodbuditi mlade, da se začno zanimati za delo v turizmu. Naredimo bistveno premalo, da bi znali poklice v tej panogi promovirati kot kreativne in inovativne. Interes zanje tako pada že pri prehodu šolajočih iz osnovne v srednjo šolo. Pri mladih moramo spodbuditi drugačno razmišljanje o delu v turizmu.«

Preporod domačega turizma ogroža pomanjkanje delovne sile

Leto 2023 je bilo za slovenski turizem sicer najuspešnejše doslej. Število turističnih prihodov je doseglo ravni izpred obdobja pandemije covida-19, število prenočitev pa jih je celo preseglo. Po podatkih Statističnega urada je Slovenijo lani obiskalo 6,2 milijona turistov, ki so skupaj ustvarili nekaj več kot 16,1 milijona prenočitev, kar je za 2 odstotka več kot v prej rekordnem letu 2019. Da je Slovenija dosegla praktično polno okrevanje po pandemiji, je ob predstavitvi lanskoletnih rezultatov v turizmu ocenila direktorica Slovenske turistične organizacije Maja Pak Olaj, rekoč da to kaže na močno pozicijo Slovenije kot ene najbolj zaželenih turističnih destinacij.

Povečan obisk Slovenije posledično zviša povpraševanje po turističnih storitvah. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje so delodajalci v gostinstvu in turizmu lani iskali 11 tisoč delavcev. Kot izhaja iz poročila, ki so ga na podlagi jesenske raziskave Napovednik zaposlovanja decembra izdali pri zavodu, se skoraj 74 odstotkov delodajalcev iz dejavnosti gostinstva sooča s težavami pri iskanju kadra. Med poklici, kjer je najtežje najti ustrezen kader, so med drugim kuharji, natakarji, čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki v hotelih.

Iz poročila o ekonomskem pomenu turizma v posameznih državah, ki ga letno objavljala Svetovni potovalni in turistični svet, je sicer razvidno, da je bilo leta 2022 v slovenskem turizmu zaposlenih skoraj 93 tisoč ljudi, kar predstavlja 10 odstotkov vseh zaposlitev v državi. Skupni prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu je znašal 5,4 milijarde evrov oziroma 9,2 % celotnega BDP.

Slogan slovenske turistične zveze je Turizem smo ljudje. Brez ljudi turizma torej ni. Pomankanje kadra v slovenskem turizmu je tudi odraz dolgoletnega manka vlaganja v zaposlene v panogi. Ob istočasnih obsežnih investicijah v turistično infrastrukturo se zdi, da razkorak kaže na nerazumevanje bistva turističnega doživetja – to se za gosta začne in konča pri gostitelju.