1230 € je ministrstvo za pravosodje plačalo za kvadratni meter sodne stavbe na Litijski 51, v kateri bi po ureditvi stavbe prostor našla vsa sodna uprava, in zaradi katere je morala oditi ministrica Dominika Švarc Pipan. Skoraj 40.000 € pa nas bo stal kvadratni meter stražarske hišice. V naslednjih treh letih jih bodo pred varovane stavbe v prestolnici postavili pet za slabega pol milijona evrov.

Ena stražarnica, velika dobra dva kvadratna metra, v kateri so zložljiv stol, omara, električni radiator, klima, nas bo davkoplačevalce stala okoli 90.000 €. 

Za lažjo predstavo: za ceno ene hišice v ljubljanskih Dravljah že dobite 21,5 m2 veliko garsonjero s straniščem. V stražarski hišici pa je prostor za enega policista varnostnika. Kvadratni meter luksuznega stanovanja v prestolnici  dosega skoraj štirikrat nižjo ceno, ki znaša dobrih 10.000 €; še celo sredi Pariza je mogoče za kvadratni meter stanovanja odšteti okoli 10 tisočakov. Najcenejše stanovanje velikosti 62 m2 v luksuzni vili Schellenburg pa je bilo prodano za 400.000 €.

Skupna okvirna triletna ponudbena vrednost za pet hišic po pogodbi znaša 447.732,67 € z DDV, kar pomeni, da obstaja finančna elastika navzgor. Cene se po preteku 12 mesecev lahko usklajujejo z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, je zapisano v okvirnem sporazumu. Od sklenitev sporazuma med MNZ in izvajalcem KIG pa je že preteklo več kot 12 mesecev. Življenjske potrebščine pa so se v enem letu od podpisa pogodbe v povprečju podražile za 2,5 %. Rok za dostavo hišic je raztegnjen na tri leta.

Na MNZ pojasnjujejo, »da so cene po okvirnem sporazumu okvirne, ker vključujejo 10 % nepredvidenih del kot tudi popis del za gradbeno-obrtniška in instalacijska dela za postavitev in priključitev hiške na instalacije, ki se ga obračuna po dejansko izvedenih količinah. Zato je dejanska obračunana vrednost znana šele po izvedbi vseh del za postavitev posamezne stražarske hiške in se razlikuje od vrednosti iz okvirnega sporazuma.« 

MNZ določil materiale, ki so predpotopni?

Glede na visoko ceno, ki jo bomo plačali davkoplačevalci, smo na preiskovalno.si preverili, ali je ta cena optimalna. MNZ je v sporazumu določil, da »izvajalec nima pravice, da material, ki je bil opredeljen v ponudbi, samovoljno zamenja.« Prav tako je bila jasno določena zaščitna oprema, kot je zapisano na sliki.

Za mnenje smo povprašali strokovnjaka s področja visoko kakovostnih protistrelskih materialov, ki pa ni želel biti javno izpostavljen, nam je pa opisal najsodobnejše trende na področju balistične tehnologije. »Tehnologija je v zadnjih letih neizmerno napredovala in za takšen objekt potrebuješ nekaj drugega, kot to, kar smo lahko videli v medijih.« Materiali, ki so jih uporabili izvajalci stražarnic, so, kot lahko sklepamo iz njegove nadaljnje razlage, krepko za časom, saj na trgu že »25 let obstajajo materiali, ki so bistveno lažji od teh, ki so jih uporabili. To se zgodi, če nihče ne opravi raziskave in kupi prvo stvar s trga,« opozarja poznavalec.

Lažja, cenejša in še boj varna

Na trgu že leta obstajajo materiali iz družine polietilenov, iz katerih se izdelajo laminati, ki so popolnoma prosojni in se vgradijo na stekla, ki so na koncu trikrat tanjša od obstoječih in pet- do sedemkrat lažja. To je polietilen teraftalat, ki slovi po izjemni vzdržljivosti in optični čistosti. Ena najbolj opaznih lastnosti je njegova izjemna prosojnost, podobna tisti pri steklu. Omogoča jasno vidljivost. Je lahek material, kljub temu pa izkazuje izjemno moč in vzdržljivost. Prenese velike sile brez deformacije ali zloma. Z njegovo uporabo dobimo enako ali celo boljšo zaščito, ki je velikokrat dosti cenejša. To bi seveda vplivalo na končno ceno, ki bi bila po mnenju poznavalca na koncu lahko zgolj tretjino sedanje vrednosti.

Za zaščito netransparentnih materialov, kot je kovina, pa bi lahko uporabili polietilen z ultra visoko molekularno maso (Ultra-high-molecular-weight polyethylene). Ker ima material dobro odpornost na udarce in večjo absorpcijo energije, ga je mogoče v vojski uporabiti za zaščitna oblačila, tudi čelade in neprebojne materiale, kot so oklepne zaščitne plošče za helikopterje, tanke in ladje, zaščitne prevleke za radarje in rakete, neprebojni jopiči, brezrokavni telovniki, ščiti itd. Z uporabo obojih materialov dobimo isto stopnjo zaščite, kot jo denimo nudijo balistična jekla, ki pa so zelo težka in s katerimi se ponavadi zaščitijo netransparentni deli takih stražarnic ali objektov in vozil. Ti materiali so že na voljo v Sloveniji.

Proti dolgocevnemu orožju ni zaščite

V razpisnih pogojih sporazuma je ministrstvo sicer zahtevalo, protibalistično zaščito 4. stopnje BR4. Ki pa zagotavlja pomanjkljivo varnost. »Vsa ta glomazna, težka in predvsem draga zaščita nudi le balistično zaščito pred kratkocevnim strelnim orožjem. Torej, po domače, pred napadom s pištolami in revolverji, ne pa pred puškami (dolgocevnim strelnim orožjem). Ta stvar je pri vsem še najbolj kritična,« razloži strokovnjak. »MNZ je očitno predlagal zelo natančno in predvsem zelo realno ocenjen nivo balistične zaščite. V razmerju so upoštevali faktor urbanega okolja, kjer ni velike verjetnosti za uporabo dolgocevnega strelnega orožja. Sam bi kljub temu dvignil stopnjo balistične zaščite iz BR4 na BR5, ki vključuje tudi zaščito balističnih izstrelkov, ki so ekvivalent kroglam iz famoznega kalašnikova, ki je pogosto uporabljen v kriminalnih strelskih obračunih, dejavnostih nasilnega ekstremizma ali terorizma.«

Za blindirana vozila vojske, specialne enote policije ali predstavnikov MZZ oziroma vladnih predstavnikov, ki se vozijo v blindiranih vozilih, je nivo zaščite višji. Pri hišicah pa je MNZ po mnenju sogovornika »tveganje sicer ocenil strokovno, a po moji oceni zelo ‘varčno’ v smislu trošenja davkoplačevalskega denarja.«

Balistično jeklo, ki so ga uporabili, je drago. Stopnjo balistične ogroženosti BR4 »znamo zaustaviti z zelo lahkimi in cenejšimi materiali. Velika prednost takih materialov je, da lahko policist iz notranjosti stražarnice strelja ven, steklo pa zdrži krogle od zunaj. Steklo bo seveda imelo luknjo, ampak napadalec bo v tem primeru pasiviziran, policist pa bo zaščiten. V tem primeru tudi ne bi bilo očitkov, da se policist skriva v stražarnici.«

Foto in video: Matej Krže

Preprosto primerjavo, kaj pomenijo taki materiali, lahko izvedemo na primeru avta, ki so ga nekoč opremili z 2 tonama balistike. Avto pa je bil na koncu težak 3,5 tone, porabil je veliko goriva in je bil počasen. Avto, ki je zaščiten z 200 kg prosojnih laminatov, pa je veliko lažji, varčnejši, ker porabi manj goriva, hitrejši, manjša je tudi obraba pnevmatik.

Vprašljiva je tudi velikost oken na hišici, ki spominjajo na okna ladijskih kajut. S tem arhitekturnim pristopom pa je vidno polje stražarja povsem zaprto in omejeno. »Policist bi moral videti vse naokrog. Zdaj ima mrtvi kot, kot če bi v križišču voznik avtomobila ne mogel obrniti glave na desno in bi s tem prezrl kolesarja.« Z uporabo sodobne opreme bi lahko bila cela hiška v steklu in zaščitena s protibalističnimi laminati.

Policija na navedeno odgovarja, da imajo vsi vgrajeni materiali certifikate za zahtevano protibalistično zaščito, kot je bila zahteva iz razpisne dokumentacije, in so primerni za izdelavo hišice. 

Podjetje iz hobotnice slovenskih milijonarjev

Stražarnice je po zamisli arhitekta Tomaža Krištofa, ki je za načrt prejel 20.000 € plačila, izdelalo podjetje KIG z Iga. Do zdaj so dostavili dve stražarnici od petih. Postavljeni sta pred vlado in državnim zborom, ena bo stala pred ameriško ambasado, ena pred ministrstvom za notranje zadeve in ena pred predsedniško palačo. Štiri so brez nadstreška, pred vlado pa je stražarnica z nadstreškom, ki je stal več kot 20.000 evrov. Arhitekt Krištof je z izdelkom zadovoljen.

Podjetje KIG, kot smo razbrali z njihove spletne strani, sicer nima izkušenj s postavljanjem varovalnih objektov. Družba KIG z več kot 14 milijoni prihodka (Ebonitete), je največji slovenski ponudnik prometne signalizacije, ukvarjajo se z laserskim razrezom pločevine, robotskim in ročnim varjenjem, krivljenjem pločevine, prašnim barvanjem, sestavo in montažo kovinskih izdelkov, integracijo elektro komponent v izdelke, digitalnim tiskom, izdelovanjem registrskih tablic in oblepljanjem vozil. Med referencami nismo našli nobenega izdelka podobne izdelave, so pa za Gen-I izdelali kolesarnico za električna kolesa. »Projekt z zahtevami za stražarske hiške je bil del razpisne dokumentacije. Skladno z zahtevami te dokumentacije so hiške izdelane in sestavljene v našem podjetju,« nam je odpisal direktor Tomaž Ocvirk, ki je vztrajal pri pisni komunikaciji. 

S podjetjem ima MNZ, Policija sklenjeno Neposredno pogodbo št. C1713-22-460313 za izdelavo in dobavo registrskih in preizkusnih tablic za motorna in priklopna vozila. 

Večinski lastnik KIG je družba MSIN, ki jo obvladujeta slovenska milijonarja Matjaž Satler (101 milijon €, 21. na Managerjevi lestvici najbogatejših za leto 2023) in Marko Mohar (98,7 mil. €, 22. mesto po izračunu časnika Finance). Med direktorji te družbe je tudi predsednik Nogometne zveze Slovenije Radenko Mijatović. Po poročanju več medijev sta Satler in Mohar bogastvo ustvarila ob privatizaciji nekdanjega družbenega premoženja s certifikati v krogu Aktive Darka Horvata. V njun krog spada tudi družba Cetis, ki služi milijone za izdelavo osebnih dokumentov. Na podlagi sklenjenih pogodb z državo, natančneje z ministrstvom za notranje zadeve, služi z novimi biometričnimi osebnimi izkaznicami.  Milijone – po podatkih iz Erarja - prejemajo tudi od drugih državnih institucij.

Pod polmilijonski projekt ministra Boštjana Poklukarja je podpisan ministrov izbranec Senad Jušić, ki je bil v času podpisa sporazuma še v. d. generalnega direktorja, upravno sodišče pa pravkar melje odločitev, ali je bo imenovanju izpolnjeval natečajne pogoje za generalnega direktorja.

Pol milijona za dobrih 10 kvadratnih metrov stražarnic, ki spominjajo na ptičje hišice, v času ko policisti zaradi slabih plač zapuščajo poklic, nadomeščajo pa jih s študenti in pomožnimi policisti, še ena v vrsti nestrokovnih in neracionalnih potez, ki jih očitajo ministru in šefu policije. Na MNZ na to odgovarjajo, da so za izdelavo, dobavo in postavitev stražarskih hišk »bili izvedeni štirje neuspeli postopki javnih naročil in zadnji, ki je bil uspešno zaključen. Cene potencialnih izvajalcev, ki so oddali ponudbe in izvedenih javnih naročilih potrjujejo, da je cena iz okvirnega sporazuma realna.«

In še, da zaradi specifičnosti stražarske hiške (protibalistična zaščita, dober pregled nad zunanjostjo in okolico, mikroklimatski pogoji) cene hiške ni možno primerjati z nepremičninskimi izračuni cene na m2 prostorov v zgrajenih objektih. Do zdaj je bil nakazan znesek za postavitev hiške pred poslopjem vlade v višini 69.009,90 evra z DDV, vendar je ta hišica okoli 20 tisočakov cenejša, ker je brez strehe.