Bo Alenka Bratušek, ki je bila kot predsednica vlade začetnica divje razprodaje Adrie Airways in Brnika, tudi grobarka mariborskega letališča? Naši sogovorniki pravijo: »Imamo odlično infrastrukturo, včasih so letala bila polna!« Še en primer negospodarnega ravnanja z državnim premoženjem.

Dejstvo, da Alenka Bratušek na državnozborskih volitvah ni uspela prebiti parlamentarnega praga, ni bilo ovira za Roberta Goloba, ki jo je postavil na čelo enega najbolj kritičnih vladnih resorjev, kjer se pretakajo milijarde evrov, odločajo najdražje investicije in se upravlja z več milijonskimi državnim premoženjem. Infrastrukturna ministrica bdi nad večino trenutno najdražjih državnih poslov na železniškem omrežju v vrednosti skoraj štiri milijarde evrov. V njenih rokah je že drugi mandat tudi usoda mariborskega letališča Edvarda Rusjana, ki ga njeno ministrstvo prepušča umiranju na obroke. 

»Maribor ima odlično infrastrukturo za nizkocenovnike«

Škodo, ki jo aktualna vlada povzroča mariborskemu letališču, navajajo naši mariborski sogovorniki: »Vsa pomembna letališča v bližnji okolici so odprta po 16 ur, mariborsko pa je po navodilih ministrstva odprto zgolj osem ur. Infrastruktura je ustrezna, s 100 tisoč potniki na leto pa bi mariborsko letališče verjetno lepo živelo in bilo finančno vzdržno,« menijo. A obdobje, ko je na letališču še vrvelo potnikov, je oddaljen spomin. Pred osamosvojitvijo so jih našteli tudi po sto tisoč in več na leto. Med lanskim januarjem in avgustom pa je preko mariborskega letališča potovalo samo še 3350 potnikov, tisoč več so jih našteli na Malem Lošinju, na Braču pa štirikrat toliko kot v Mariboru. Ministrica Bratuškova je poleti v pogovoru za STA povedala, da »roko na srce, potniškega prometa tam, če ga v 50 letih letališča ni bilo, verjetno tudi ne bo, bi se pa dalo izvajati druge dejavnosti«. Namesto da bi tam razvijali nizkocenovno letalsko dejavnost. Maribor ima, izvemo, »odlično infrastrukturo za nizkocenovnike, ker je majhno in se potnik na letališču ne zadrži dolgo. Letala so v boljših časih bila polna. Zdaj pa smo edina evropska država, kjer Rynair ne leti!« Sprašujejo se tudi, zakaj morajo Mariborčani, vezani na avtomobilsko industrijo, v Nemčijo leteti iz Gradca, Zagreba ali Ljubljane? To so vprašanja, s katerimi se na ministrstvu ne ukvarjajo. »Karkoli bi država vložila v mariborsko letališče glede rednih ali nizkocenovnih letov, bi se ji povrnilo nazaj,« so prepričani sogovorniki, saj bi se prihodek stekal v državni proračun.

Mariborsko letališče je kot drugo največje v Sloveniji z mednarodnim statusom, torej pomembna kritična infrastruktura in rezervno letališče za Slovenijo. Z možnostjo uporabe za partnerice Slovenije v okviru zveze Nato. Trenutno se pri njih nahaja transportno letalo Spartan, ki bo v Mariboru parkirano začasno. Čeprav se v neposredni bližini, v Slovenski Bistrici, nahaja logistična brigada slovenske vojske, kar je za logistiko letala optimalnejše kot pa transfer do Cerkelj ob Krki. Na vojaškem letališču prav zdaj poteka rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze, do zaključka del bodo vojaški zrakoplovi hangarirani v Mariboru. Letališče bo vojska letos uporabljala tudi za usposabljanje posadk in morebitne druge operacije, so potrdili na Morsu, kjer računajo na dolgoročno prisotnost za potrebe “Slovenske vojske pri izvajanju nujne medicinske pomoči (HNMP) ter logistično podporo za gašenje iz zraka ob požarih v naravnem okolju, na enak način kot na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana,” pri čemer pa ne bodo ovirali razvoja civilnega dela letališča.

Odgnali Kitajce in letališče prevzeli na sumljiv način

Letališče je v roke ministrice Bratušek padlo po debaklu s kitajskimi vlagatelji, ki so na letališču načrtovali megalomansko investicijo, odpoved pogodbe pa so kaznovali z dvomilijonsko tožbo proti državi. Ključno vlogo pri tem je, je ugotovitev protikorupcijske komisije o kršenju integritete danes potrdilo tudi upravno sodišče, odigral tedanji državni sekretar na MZI Jure Leben, ki je podrejenemu uradniku naročil, naj vlogo Kitajcev za izvedbo javno-zasebnega partnerstva pospravi v predal.

Po umiku in tožbi Kitajcev je usodo letališča ministrica Bratuškova prepustila največjemu državnemu in-house investitorju DRI, država pa je v letalski posel vstopila samo zato, da je s tem rešila evropske milijone, ki so jih porabili za obnovo. Prevzem naj bi potekal na sumljiv način, brez javnega razpisa, kar je tedaj zmotilo tudi računsko sodišče. Zaradi sumov, ki jih je sprožil nenavaden prenos pooblastil in pogodbe na DRI, je uvedlo predrevizijsko poizvedbo in zahtevalo pojasnila in dokumentacijo. Revizija je trenutno še v teku, odgovarjajo v državni ustanovi, je pa v fazi usklajevanja in zato zaupne narave. Je pa isto sodišče že leta 2016, za časa Cerarjeve vlade, opozorilo, na več nepravilnosti, povezanih z zagotavljanjem obratovanja letališča. »Med drugim, da izvajanje gospodarske javne službe obratovanja letališča ni bilo zagotovljeno v eni od predpisanih oblik, da javni razpis za izbiro koncesionarja ni bil izveden v predpisanem roku, da je bila letališka infrastruktura oddana v brezplačno uporabo, čeprav za to ni bilo pogojev, ter da je ministrstvo preplačalo investicijsko vzdrževanje.«

Agonija propadanja letališča se vleče že od 2019, ko je bila Bratuškova infrastrukturna ministrica. Vmes je zarezal še koronavirus, ki je za dve leti prizemljil letala po vsej zemeljski obli. Začasna vladna rešitev z državnim DRI zdaj traja že pet let, eno- ali največ dvoletne pogodbe pa so največja cokla v razvoju, saj se, kot izvemo od letalskih strokovnjakov, pogodbe v letalstvu sklepajo za bistveno več let. Krajši roki ne omogočajo vizije in razvoja. Ta mesec so pogodbo z DRI spet kratkoročno podaljšali. »Vse ostale možnosti so časovno bolj zamudne, verjetno stroškovno bolj zahtevne, zaprtje letališča pa tudi ni rešitev v danih okoliščinah,« svojo odločitev pojasnjujejo na infrastrukturnem ministrstvu (MZI).

Državni milijoni za umiranje na obroke

Vse od državnega vstopa na letališče so kazalniki slabi, DRI ima drugačne cilje poslovanja; je največje strokovno-svetovalno podjetje v Sloveniji, usmerjeno v vodenje državnih infrastrukturnih projektov. Breme letališča, ki jim ga je naprtila Bratuškova še kot infrastrukturna ministrica v Šarčevi vladi, pa jim, kot slišimo, ne predstavlja razvojnih potencialov. »Zaradi projekta, ki jim je bil vsiljen in ga ne želijo imeti, se na DRI ne želijo zažirati v dobičke iz projektov na cestni, železniški in drugi infrastrukturi.« Zato so poslovni kazalci letališča slabi - država za obratovanje namenja milijone, prihodek pa je pičel, da komaj držijo glavo nad gladino. »Za izvedbo obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor je Ministrstvo za infrastrukturo podjetju DRI v letu 2023 izplačalo 1.952.943,14 € sredstev, ki vključujejo zahtevke do vključno meseca oktobra 2023 (November 2022 do oktober 2023). Znesek investicij v letu 2023 je bil 23.579,34 evrov. Ministrstvo plačuje tudi strošek komunalnih storitev. Prihodki iz naslova storitev obratovanja letališča Edvarda Rusjana Maribor so v letu 2023 znašali 508.835,47 EUR ter vključujejo plačila vključno s plačili za mesec oktober 2023 (november 2022 do oktober 2023),« so podrobneje pojasnili na MZI. »Na letališču se kot komercialne dejavnosti izvajajo aktivnosti letalskih šol, trenažni in poslovni leti. Vsi prihodki iz tega naslova so v celoti prihodki integralnega proračuna RS,« dejavnosti na letališču pojasnjujejo na DRI.

Lobisti si podajajo kljuke, bolj kot Maribor jih zanima nova Adria

Letališče za DRI ni prioriteta, ministrstvo pa nima prave strategije, čeprav bi lahko doprineslo tudi k razvoju vzhodne regije na turističnem in gospodarskem področju. Potniški bum so nazadnje doživeli s poletno olimpijado evropske mladine, ko so letala z mladimi športniki dobesedno pristajala drugo ob drugem. Potencial torej je. S prihodi ekip si je opomogel tudi finančno obubožani občinski proračun. Maribor si v strategiji razvoja turizma do leta 2027 od letališča sicer veliko obeta, z vzpostavitvijo desetih čarterskih linij pa ga razume kot močnega generatorja razvoja. »Lega letališča Maribor je idealna za vse regije SV Slovenije: Pomurje, Podravje, Koroško in Savinjsko regijo, delno tudi za JZ Slovenijo, Zasavje in Posavje. Možnost razvoja letališča je možna tako v smeri turizma kot tudi v smislu logistike. Velik potencial je tudi v pospeševanju letalskega turizma lastnikov športnih in poslovnih letal iz zahodne Evrope. Namen razvoja letališča je: Ohranitev delovanja letališča in njegov nadaljnji infrastrukturni razvoj, zagon letališča Maribor s ciljem povečevanja turističnega obiska in vzpostavitev multimodalnega logističnega centra Smart Hub Maribor v okolici letališča.« Ne samo vrata v svet, letališče bi odprlo tudi vrata v Slovenijo. Od centra zapostavljeni vzhod države ima veliko turističnih potencialov, ki jih je politika povsem zanemarila - namerno ali nenamerno? Rogaška Slatina, ki je postala rajska oaza za premožne Ruse z luksuznimi hoteli in medicinskimi centri, pa mariborsko Pohorje s svežim gozdnim zrakom, ki je v evropskih nižinah zasičen s smrtonosnimi delci PM10, gastronomsko neprecenljivo Prekmurje, srednjeveški Ptuj, čarobne Haloze ... Papir prenese vse, rezultatov še ni.

Slovenci polnimo nemške žepe

»Na ministrstvu v  zvezi z obratovanjem letališča Edvarda Rusjana Maribor v prihodnosti proučujmo različne možnosti, ena od teh je tudi koncesija gradnje. V  preteklih mesecih smo prejeli tudi nekaj pobud, kot na primer vzpostavitev centra za vzdrževanje zrakoplovov. Le-te analiziramo, če obstajajo možnosti za realno izvedbo. Nato bo sledila odločitev o nadaljnjih korakih,« modrujejo na ministrstvu Alenke Bratušek. Država je za letališče sicer poskusila poiskati koncesionarja, a je bila doslej neuspešna. Odločitve trajajo predolgo, vmes pa odtekajo številne gospodarske in turistične priložnosti. Za razliko od ljubljanskega Fraporta, kjer se dobički zlivajo v nemški žep. Tudi nekdanji Aerodrom Ljubljana je Alenka Bratušek kot predsednica vlade uvrstila na zloglasni seznam prodaje državne srebrnine - pred desetimi leti so Brnik za 234,4 milijona evrov dobili v roke Nemci. Države svojih letališč praviloma ne prodajo, saj je to ključna infrastruktura, kot bi recimo prodali železniške tire!

»Alenka Bratušek za letalstvo ni naredila nič dobrega v Sloveniji, prodala je vse, kar je bilo možno,« ministrici še očitajo sogovorniki. Bratuškova je z razprodajo državne letališke infrastructure in nacionalnega letalskega prevoznika nedvomno zadala zgodovinski udarec letalski industriji, nedavno pa si je – kot smo na portalu obširno poročali -s političnim kadrovanjem podredila tudi letalsko agencijo.