Predsednik vlade, ki je z znižanjem marž pogonskih goriv posegel v igro prestolov na Petrolu in po odstopu direktorice pokazal mišice delničarjem, dela medvedjo uslugo črpalkarjem in nenazadnje državljanom. Naftni trgovci napovedujejo milijonske tožbe.

Nižje marže goriv so kratkoročno všečna poteza za 1,2 milijona voznikov, ki ta mesec že drugič zapored v vozila točijo cenejše gorivo. Kozmetični popravek strmoglavljanja na lestvici priljubljenosti tudi že kaže rezultate – Golob je dosegel dno nepriljubljenosti, nadaljnje padanje pa za zdaj zaustavil. Poduk delničarjem Petrola, ki so se obrnili proti svoji šefinji Nadi Drobne Popović (NDP) in jo vsaj posredno sneli s prestola največjega naftnega trgovca v državi, pa je prav zaradi drakonskega reza v marže s predsednikom vlade odprl novo fronto, ki zna imeti večje, dolgoročne posledice za vse Slovenke in Slovence. NDP je po štirih letih vodenja Petrola z mesta direktorice odstopila konec novembra po več mesecev trajajočih konfliktih med njo in največjimi lastniki družbe. Vladni ukrep z drastičnim znižanjem marž goriva je časovno sovpadel z njenim odhodom.

Usodno bo, če je Robert Golob tokrat reagiral v žaru užaljenega šolarja. Reaktivno odstopljena predsednica Petrola NDP je namreč teta njegove srčne izbranke Tine Gaber, katere vplivno senco je najti v marsikateri premierjevi odločitvi. Spomnimo se samo odstrela kmetijske ministrice Irene Šinko, katere zakon o živalih in odstranitev nutrij ni bil v sozvočju s harmonijo izvoljenkinih čustev do živali, pa zagovarjanje iz zdravniške stroke nesprejemljivih veganskih prehrambenih smernic v šolski in bolnišnični prehrani, ustavljen odstrel volka in medveda ... Je torej nova epizoda suverene politične vehemence še enkrat skočila iz zakonske postelje? V ponedeljkovem intervjuju na TV Slovenije je na vprašanje, kdo najbolj vpliva na njegove odločitve, in, ali je to njegova partnerica Tina Gaber, Golob odvrnil: »Jaz bom tako povedal: odločitve zahtevajo, da se posvetuješ s tistimi deležniki, ki so relevantni za tisto področje … Gospa Tina Gaber je izjemno srčna oseba in tisti, ki jo poznajo, vedo, da se je celo življenje borila za ranljive skupine. In iz tega vidika mi je marsikdaj v navdih, da tudi sam poskrbim za to, da ranljive skupine dobijo prednost,« je njen vpliv pojasnil predsednik vlade.

Če je z rokohitrsko akcijo na vladi posegel v igro prestolov na Petrolu – po naših informacijah naj bi Golob ministre, ki so se že zapodili proti izhodu, tik pred vrati še uspel zaustaviti, da so na vrat na nos potrdili uredbo o znižanju marž – in želel Petrolove delničarje na ta način naučiti lekcije, pa je z enostranskim dejanjem le prilil bencin na ogenj naftnim družbam v Sloveniji, poleg Petrola imata tržne deleže še madžarski MOL in Shell.

Mali črpalkarji bodo bencinske servise primorani zapreti ali prodati

Ali je Golobov ukrep res ekonomsko vzdržen, ali bo sprožil niz dogodkov, za katere tudi naši sogovorniki ne napovedujejo najbolj srečnega konca, bomo videli v prihodnosti. Ne samo, da je predsednik v vlade pod nogami podkuril delničarjem Petrola, ki so mu zaradi milijonskih izgub že napovedali vojno na sodišču, tudi malim črpalkarjem, lastnikom ali najemnikom franšiz je, kot so nam povedali, z nižanjem marž nataknil zanko okoli vratu.

Eden od manjših trgovcev, ki vodi družinsko podjetje, a je želel ostati neimenovan, nam je povedal, da bencin trenutno zavestno prodajajo z izgubo, dizel pa z ničlo oziroma – potem ko odštejejo stroške poslovanja – prav tako z izgubo. »Trenutno se še matramo, ne vemo pa, koliko časa bomo še zdržali. Če se uredba ne spremeni prej kot v treh mesecih, bomo bencinski servis primorani zapreti,« pove trgovec. Z vladno uredbo se je namreč znižala najvišja dovoljena višina marže za dizel na 0,0683 evra/liter (prej 0,0983 evra/liter) ter na 0,0694 evra/liter (prej 0,0994 evra/liter) za neosvinčeni motorni bencina. Efektivno to pomeni, da sta se višini marže za dizel in neosvinčeni 95-oktanski bencin znižali za tri cente pri litru; ponazorjeno z odstotki je država regulirane marže trgovcev z nafto znižala za 31 % (dizel) oz. 30 % (bencin).

Vodja enega od sedmih bencinskih servisov, ki jih ima lastnik lokalnega podjetja razpršene po vse Sloveniji, je bil odkrit, da manjši trgovci preživijo samo z dodatno ponudbo, kot so trgovina, kavarna ali avtopralnica. »Na dan v povprečju prodamo 25.000 litrov goriva. V enem dnevu s tremi centi ne pokrijemo štiri dnevne plače zaposlenih. Če nekdo ukrade za 30 evrov goriva, si praktično delal zastonj. Gorivo je produkt, na katerem je najmanj zaslužka. Čips ima 30-40-odstotno maržo, liter goriva pa tri cente. Tukaj ni logike,« tarnajo na bencinskem servisu, kjer zdaj, ko so črpalke še v dobri kondiciji, razmišljajo o prodaji.

Rokohitrska akcija z negativnim učinkom na gospodarsko verigo

Spontanih reakcij smo pri Golobu že vajeni. Tudi tega, da ko dvakrat ali trikrat zajame sapo, v glavi genija razmeji čustveno in razumsko hemisfero, in se vsaj v besedi rad potegne nazaj s ponižnim glasom, »smo mladi in se učimo na lastnih napakah«. A napake za njim kar ostajajo.

Za Goloba so se v medijih že pojavljali zapisi, kot rojen z zlato žlico v ustih, narcis, vajen zmagovati, prepričan v svoj prav. Tudi tokrat je prepričan, vprašanje pa je, ali je pri majanju že tako trhlih gospodarskih temeljev primeren čas za romantične spletke, vežbanje svoje mlade politike in preizpraševanje lastnih zmot na težavah drugih; za anonimnimi črpalkarji, avtoprevozniki, šoferji tovornjakov, gospodarsko verigo, vezano na njegovo odločitev, so cele družine, ostareli starši, otroci. Množica ljudi z imenom in priimkom, praznimi bančnimi računi in osnovnimi potrebami za golo preživetje. Golob na učinek svoje improvizirane reakcije, ki naj bi jo po pripovedovanjih sprejel na lastno pest brez argumentiranih podlag, kot je bil na vladi potrjen tudi neživljenjski zakon o štempljanju, za zdaj še lahko gleda z distance. A rokohitrske poteze se mu tudi v preteklosti niso obrestovale.

Ekonomski učinek se bo, pripovedujejo črpalkarji, prenesel po verigi gospodarstva. Po denarnicah bo udarilo tudi avtoprevoznike z več deset ali sto tovornjaki, ki so na podlagi velike količine natočenega goriva na prodajnih mestih uspeli z dogovorom za nekaj centov nižjo ceno na liter pogonskega goriva. Pri kamniškem podjetju Hubat, kjer se ukvarjajo s transportom goriva v domačem in mednarodnem prometu, so znižanje reguliranih marž po novem prevalili na kupce goriva. »Kdor je imel prej tri cente popusta na liter, ga zdaj več nima, kdor pa manj, mora sedaj plačati prevoz, ki je bil prej brezplačen,« razlaga direktor podjetja Gregor Hubat. »Nihče v vladi ne ve, kaj sploh dela. Delajo na pamet, po socialistično in populistično, ne razmišljajo pa o posledicah, ki jih tak ukrep potegne za seboj. Z nastopom te vlade si odgovornost podajajo kot ping pong žogico. Ne prisluhnejo nam in ne najdejo časa, da bi se sestali.«

Mali črpalkarji: »Vlada nas ima za bedake«

Čeprav država s tretjinskim deležem v Petrolu praktično nima vloge odločevalca, lahko pa na podlagi regulacije cen privije ali odpre pipico lastnikom naftnih družb. »Z maržami Golob pošilja sporočilo proti Petrolu,« je odkrit ekonomist dr. Matej Lahovnik, sicer tudi član njegovega strateškega sveta za makroekonomska vprašanja: »Pošteno rečeno, vlada računa, da ima Petrol neke notranje rezerve in lepo služi s prodajo trgovskega blaga. Je edini veliki trgovec, ki je odprt tudi v nedeljo. Do ostalih manjših črpalkarjev pa poteza vlade ni najbolj fer, lahko nastane resen problem.«

Državljanom, ki radi padamo na prozorne finte, kot je pocenitev bencina, ob tem pa na isti avtocestni črpalki za sendvič mirno plačamo pet evrov in več, za kavo pa 2,5 evra, je cena bencina ena izmed svetinj, na kateri se krepi ali lomi naš odnos do oblastnikov. A kaj hitro bo pravljice konec, ko bodo slovenskemu potrošniku pred nosom zaprli njegovo podeželsko ali mestno črpalko, ki je izven avtocestnega kroga in s tem navitih cen goriv ter drugih dobrin, ker mali obrtniki konec meseca ne bo zaslužil niti za plačo. Efekt snežne kepe ni izključen. 

»Samo debelo gledamo in se čudimo Golobu. Če se uredba hitro ne spremeni, bomo propadli.« Gregor Hubat izpostavlja, da so na udaru predvsem črpalke izven Ljubljane ali njene okolice, saj te vsaj s prodajo trgovskega blaga še nekako preživijo. Da je črpalkam izven prestolnice praktično nemogoče poslovati brez izgube, pa ponazori s primerom: »Regulirana višina marže za dizel je 6,8 centov na liter. Prevoz goriva izven Ljubljane stane cent in pol. Ker prodajalec – če to ni Petrol, MOL ali INA – ni uvoznik, ima posredne stroške z zavarovanjem cene, pretovarjanjem goriva v Luki Koper, skladiščenjem itn. Z vsemi vštetimi stroški prodajalcu čez palec ostaneta dva centra na liter. In ko kupec na bencinski črpalki plača s kartico, se po obračunu provizije račun prodajalcu ne izide več. Dela z izgubo.«

Največje prekletstvo je nepredvidljivo poslovno okolje. Slabo je, ker so vladni posegi izpeljani brez predhodnih usklajevanj in pogajanj s trgovci. Golob čez noč spreminja pravila igre, pravijo mali črpalkarji: »Vlada nas ima za bedake.« Liter bencina vključno s prevozom iz Luke Koper trgovca stane 50 centov. Na to je država obesila okoli 13 trošarin in maržo, kar kot končno ceno plača potrošnik. Dajatve naftnih derivatov so po uredbi vlade okoli 55 odstotkov cene, pred znižanjem so bile dve tretjini cene goriva, podobno kot pri elektriki. Črpalke imajo okoli 15 zakonsko določenih pregledov letno, na katerih inšpektorji preverjajo vse od gasilskih aparatov, monitoringa voda, analize goriva … Stroške vsega naštetega nosi trgovec. Pokrivajo jih z zaslužki iz marž, ki gredo tudi za stroške transporta, delovanja bencinskih servisov, zaposlenih, podpornih služb, marketinga in amortizacije. Posledično znižanje marž vpliva tudi na znižanje razpoložljivih sredstev za investicije v zeleno tranzicijo. Zaustavljajo trend zaposlovanja in desetkajo nagrade za zaposlene. Da posebej ne omenjamo manjšega dobička za državo ter skromnejše bere od pobranih davkov. »Nafta sama po sebi ni draga. Režite več pri trošarinah in malo manj pri maržah. Pa bi bil učinek za ljudi isti, predvsem pa manj ogrožujoč,« razumno poziva dr. Lahovnik, čeprav pripominja, da so ravno trošarine za državo pomemben prihodek.

Po Petrolu tožbo napovedal tudi MOL, na okopih je Shell, posledice bomo nosili državljani

Če malce pustimo ob strani razjarjene delničarje Petrola, ki posledice Golobove odločitve motrijo skozi lastne novce, nenazadnje bo odločitev skopnela dobiček in prinesla tudi manjše dividende, je za javnost trenutno sicer všečen ukrep padanja cen goriva na sila tankem ledu. Če si je Golob s tem želel popraviti splošno slab rejting, pa je le kratkotrajno zadušil trend prostega pada na lestvici priljubljenosti. Vrnilo se mu bo kot bumerang. Zakaj? Zaradi milijonskih tožb, ki jih napovedujejo trgovci. Prvi med njimi je Petrol. Na ustavno sodišče je družba že vložila pobudo za oceno ustavnosti vladne uredbe in njeno začasno zadržanje. Nadzorni svet Petrola pa je na izredni seji upravo družbe pozval, »naj izvede vse, kar je v njeni moči, da bo zaščitila interese družbe in njenih deležnikov ter omejila finančno škodo, ki izhaja iz sprejetih regulativnih sprememb.« Pridružuje se mu tudi MOL, ki je za naš medij potrdil: »Skupina MOL ocenjuje državno intervencijo kot popolnoma nepotrebno in resno škodljivo. Strinjamo se, da je bilo obdobje, v katerem so bili ukrepi proti nenadnim skokom cen razumljivi in upravičeni. Vendar takšnih okoliščin zdaj ni. Odločitev, ki jo je sprejela vlada, bo le še otežila poslovanje trgovcev z gorivi, kar posledično ne vodi le v odpoved investicij temveč tudi v potencialne motnje v zanesljivosti oskrbe z gorivi. V Skupini MOL bomo uporabili razpoložljiva pravna sredstva, ki so nam na voljo, vključno z ustavno presojo.« V podjetju Shell, ki od nekdaj zagovarja popolno liberalizacijo cen vseh naftnih derivatov, pa poudarjajo, da zaenkrat še proučujejo posledice vladne odločitve na družbo, »a je jasno, da te ne bodo pozitivne«. Dodajajo še, da se bodo potrudili, da odločitev vlade ne bodo prevalili v breme potrošnikov.

Zahteve po odškodninah lahko v prihodnje resno ogrozijo državne finance. Jasno je tudi, na čigava pleča se bo prevalila ta finančna peza. »Ekonomska in politična logika nista čisto blizu skupaj. Tožbe so največje tveganje za državo in trgovci jih znajo dobiti,« je prepričan dr. Lahovnik. Ali bo Golob iz enostranske akcije s trgovci izšel kot zmagovalec, pa je za zdaj še tvegano napovedovati. V primeru vloženih sodb bo to odvisno tudi od sodišč, ki niso ravno zgled hitrega razsojanja in seveda od dolgoživosti njegovega mandata.

V marže je vlada sicer posegla z argumentom, da je ukrep tudi del protiinflacijske politike. Z vprašanjem, na podlagi katerih strokovnih analiz so na ministrstvu pripravili ukrep znižanja marž za bencinsko in dizelsko gorivo, smo se obrnili na pristojno Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Kot navajajo, je posledični vpliv na mesečno inflacijo v indeksu cen življenjskih potrebščin (ICŽP), ki se v Sloveniji uporablja za merilo inflacije, znižanje za 0,05 odstotne točke iz naslova bencina in 0,06 odstotne točke iz naslova dizla. »Skupni vpliv obeh derivatov je znižanje skupne inflacije ICŽP za - 0,1 odstotne točke,« so zapisali. Trenutno je inflacija v Sloveniji v primerjavi z ostalim evroobmočjem dvakrat višja, čeprav smo na dan sprejetja uredbe zabeležili najnižjo v zadnjih dveh letih, kot je objavil Statistični urad: »Na letni ravni smo imeli 4,9-odstotno inflacijo, medtem ko je bila ta v istem mesecu prejšnjega leta 10,0-odstotna.« Sploh prvič po letu dni pa smo zabeležili deflacijo. Zato do tega vladnega ukrepa ostajajo skeptični tako veliki kot mali trgovci z nafto.