»Hvala, hvala,« je vse, kar je po celodnevni reševalni akciji in v novi bolniški postelji, oblečeni v svežo posteljnino, zmogel izustiti Andrej, vidno ganjen zaradi številnih ljudi, ki so danes poskrbeli za to, da je končno zaživel človeka dostojno življenje.

Kako malo je potrebno, da se reši človeško življenje, smo te dni lahko spremljali v Kočevju. Od sobote, ko smo na portalu preiskovalno.si prvič predstavili kalvarijo 59-letnega domačina Andreja, ki je bil štiri mesece priklenjen na svojo posteljo, pa do pred nekaj trenutkov, ko je začel novo poglavje v svojem življenju, je preteklo manj kot 60 ur. Andrej, ki zaradi bolečin v nogah že štiri mesece leži v razpadajoči in hladni sobi, kjer ima staro ležišče, v katerem se tudi prehranjuje in opravlja vse fiziološke potrebe, je zaradi dolgotrajnega ležanja mišično povsem oslabel. Njegovo vračanje v normalno stanje bo terjalo precej časa. A v bliskoviti akciji, ki so jo po naši objavi sprožili na Občini Kočevje, se je tekom današnjega dne odvila reševalna in čistilna akcija, ki je Andreju v pičlih petih urah spremenila prihodnost.

Po jutranjem sestanku na občini, kjer so bili prisotni vsi direktorji javnih zavodov, ki so si Andreja mesece podajali iz rok v roke, se je v razpadajočo hišo na Rožni ulici zgrnila četa komunalnih delavcev, čistilcev, ki so poskrbeli za deratizacijo, vodovodarjev in prostovoljcev rdečega križa, ki so s skupnimi močmi zanemarjeno stanovanje spravili v razmere, ki ustrezajo vsaj minimalnim standardom bivanja.

Očistili so pod, zavrgli staro in plesnivo opremo, poškodovane aparate, umaknili posode z izločki, da so Andreju vsaj kratkoročno uredili sobico, v kateri so že popoldne postavili novo bolniško posteljo, ki je prilagodljiva po višini. Le na ta način bo Andrej lahko začel z rehabilitacijo in redno fizioterapijo, s katero bo spet pridobil mišično moč, da se bo lahko samostojno postavil na noge. Ko so ga položili med sveže dišeče rjuhe, je takoj pograbil elastiko in pričel z razmigavanjem. Kočevec, ki ga je bolezen po 30 letih dela priklenila na posteljo, kjer je ostal brez sleherne pomoči, je trdno odločen, da se čimprej sam postavi na noge.

Iz pip prvič pritekla topla voda

»Cilj je, da gospod Andrej do petka zaživi v boljših, bolj primernih bivanjskih pogojih,« je povedal župan dr. Vladimir Prebilič, ki je Andreja dopoldne tudi osebno seznanil s potekom akcije. Prav tako je župan danes vložil prošnjo za sprejem v dom starejših občanov, da bi mu omogočili institucionalno oskrbo, s čimer bi mu pomagali pri osebni higieni in ga v nadzorovanem okolju suvereno postavili na noge. »Mene navdušuje, da hoče gospod na novo zaživeti, in zavezujem se, da mu bo lokalno okolje to omogočilo,« je odločen župan.
»Iščemo rešitve,« je poudaril tudi direktor ZD Kočevje Emir Kuduzović, ki bo že v naslednjih dneh k Andreju poslal zdravnika, da opravi vso diagnostiko, ki jo zdravstveni dom nudi, na osnovi izvidov pa bodo nadalje presodili, ali ga je potrebno v čim krajšem možnem času tudi hospitalizirati. »Hospitalizacija čez noč ne gre. Ga bosta pa že v četrtek obiskali delovni terapevtki, saj je njegova največja težava oslabljeni mišični tonus. Veliko bo tudi na njem, da se bo potrudil in redno izvajal predpisane vaje. Obiskovala ga bo tudi patronažna služba in spremljala pritisk ter po potrebi prilagajala terapijo.«

Andreja bo po štirih mesecih potrebno tudi pošteno umiti. Ne samo da ni imel celega umivalnika, tudi iz pip že več mesecev ali celo let ni pritekla topla voda.Zdaj ko so mu priskrbeli tudi invalidski voziček in ga bodo oskrbeli, kot je treba, se bo lahko ponovno očedil. S toplo vodo - kar je za večino minimalni standard, bo za Andreja odrešitev. Delavci so v kopalnici že pritrdili nov bojler in umivalnik. Prav tako bodo poskrbeli za varno električno napeljavo in iz prostorov odstranili vlago in plesen ter stene osvežili z novim ometom.

Ministra tudi po 24 urah brez odziva, človeške tragedije odkrivamo po vsej državi

Pišemo leto 2024. Očividci, ki so bili danes z nami na terenu, kot predstavniki socialnih in zdravstvenih zavodov vajeni tudi neznosnih razmer, so bili enotni: To se ne bi smelo dogajati! Ampak žal ne gre za osamljen primer. Ne v Kočevju in ne v Sloveniji.
»Storili bomo vse, da bomo nemočne, onemogle osebe detektirali, obiskali in preprečili, da se takšno stanje še kdaj ponovi. Ugotavljamo, da sistem najbolj optimalno ne zaznava takih primerov, zato bomo vsak mesec organizirali krizni sestanek z namenom preprečevanja takšnih tragičnih zgodb,« je odločen župan Prebilič, ki s sistemskim urejanjem socialnega okolja najbolj ranljivih oseb postavlja vzorčno shemo za pomoč zapostavljenim posameznikom. Mreženje županov na področju socialne varnosti in pravic bi skrb za najranljivejše še nadgradilo, »da tako preprečimo nečloveške usode v 21. stoletju,« svoje kolege poziva župan.

Fotografije: Matej Krže

Žal pa tudi po 24 urah, odkar smo ju seznanili s problematiko, nista bila zmožna posredovati svojih odzivov ministra Luka Mesec in Simon Maljevac, čeprav smo jima oziroma njunima piar službama obširno obrazložili situacijo in tudi poslali povezavo do našega članka. Od obeh pristojnih ministrstev, tako za delo, družino in socialne zadeve, kot tudi resorja za solidarno prihodnost, pod okrilje katerih spada oskrba onemoglih in starejših, smo želeli izvedeti, ali se bosta sistematično lotila raziskovanja delovanja javnih zavodov in služb, ki spadajo pod njun resor. Kot smo videli, se javni zavodi, ki bi morali prvi po svoji dolžnosti in tudi povsem človeški empatiji pomagati nemočnemu človeku, skrivajo za številnimi pravnimi floskulami in omejitvami. Sklicujoč se tudi na pomoč okolice. A kaj se zgodi, ko sistem odpove, onemogli pa ostane povsem sam?!

Človek, ki ostane brez slehernega bližnjega, je v naši državi očitno prepuščen sam sebi, vse dokler v zgodbo ne vstopimo mediji. Žalostno. In ravno zato bi se bilo potrebno zadev lotiti pri jedru problema. V iskanju in zagotavljanju odgovornosti in dolžnosti javnih zavodov, vseh, ki na račun javnega denarja izvajajo skrb in nego. Izgovori kot, »se ne da, ne moremo, ni rešitve, je premlad ali prestar za institucijo,« niso in v družbi, kjer je vedno več starejših, samih in onemoglih, ne smejo postati sprejemljivi. In v prvi vrsti so za preprečevanje in odpravljanje tovrstnih sistemskih anomalij zadolženi predstavniki oblasti, ki so, tega ne gre pozabiti, predstavniki in izvoljenci ljudstva. Ker ne gre za osamljen primer, kot ugotavljajo tudi najvidnejši predstavniki lokalnih skupnosti. Ne samo v Kočevju, številne žalostne usode nam sporočajo posamezniki in župani od drugje. Ponekod so posameznike uspeli vrniti v normalno življenje, spet drugje životarijo prepuščeni na milost in nemilost sami sebi. Ker gre za sistemsko anomalijo na ravni celotne države, je potrebno vanjo zagristi, še preden bo prepozno. Od ministra Maljevca, ki smo ga na dopoldanski tiskovni konferenci, namenjeni prav predstavitvi zakona o dolgotrajni oskrbi, še enkrat soočili s problemom, smo izvedeli le, da bo »primer preučil«.

Bomo torej še kar čakali, da začnejo ljudje umirati v lastnih posteljah med lastnimi iztrebki?! Je to pravna in socialna država, ki ima v najvišjem zakonskem aktu, to je v Ustavi, deklarirane socialne pravice in varnost? Draga ministra, ni vse visoka politika, kdaj je treba tudi med ljudi, med njihove realne probleme in stiske.