Vlado Šuster je pred 24 leti najel varovano stanovanje na Panonski ulici v Teznem. Tik ob tamkajšnjem domu starejših občanov, misleč, da bo na pozno starost deležen socialne in zdravstvene oskrbe, kot je bilo takrat še mlajšemu upokojencu predstavljeno. Danes šteje 93 let, njegovo stanovanje pa je vmes izgubilo status varovanega in postalo oskrbovano stanovanje. V zadnjih dvajsetih letih so njegovi sosedje postali številni upokojenci s prepričanjem, da bodo v stanovanju imeli potrebno socialno in zdravstveno oskrbo.Andreja Bosiljevac si je bivanje v jugovzhodnem predelu Maribora, ki velja za industrijski bazen in gospodarsko najpomembnejši del mesta, izbrala zaradi bližine doma starejših občanov. Čez štiri leta, ko jih bo 80, razmišlja, bo verjetno postala njihova stanovalka –prednostna pravica za sprejem v dom je bila stanovalcem predstavljena ob nakupu ali najemu oskrbovanega stanovanja, nam pripovedujejo.

Video in foto: Matej Krže

Dobesedno čez noč se jim je vse podrlo. Brigita Koren, Marijan Podlipnik, Ivan Gantar – vsi so starejši od 70 let, živijo v strahu, kaj se bo z njimi zgodilo, ko omagajo. Ob primeru klica SOS zadnji dve leti ne prejemajo več oskrbe iz bližnjega doma starejših. »V pogodbi je pisalo klic v sili in zdravnik,« pripoveduje upokojenec Ivan. »Nekoč je iz doma prišla sestra z zdravniško torbo in pomagala ter poklicala rešilca, zdaj smo prepuščeni samim sebi,« se spominja upokojenka Andreja. Prav tako so verjeli, da bo poznejša premestitev v dom starejših zanje samoumevna. Hladen tuš pa so doživeli, ko je ministrstvo za solidarno prihodnost pojasnilo, da »bivanje v oskrbovanem stanovanju ne predstavlja prednosti pri sprejemu v institucionalno varstvo. 93-letni Vlado, ki je koordinator stanovalcev, je neizprosen: »Vnaprej moraš planirati, kdaj boš bolan, kdaj bo nastopila demenca.« Brigita ga dopolni: »Saj nismo vedeževalci.«

Ali so stanovanja sploh še oskrbovana? Pravila so jasna!

Zadnje leto stanovalce 32 stanovanj na Panonski ulici 47 celo pesti skrb, ali so njihova stanovanja sploh še oskrbovana. So bili pri nakupu in najemu zavedeni? So dražje od ostalih kupcev na trgu plačali ali plačujejo nekaj, kar je samo mrtva črka na papirju? Namreč, kot nam pripovedujejo zbrani za omizjem sobe za druženje, jim je upravljavec njihovega objekta, mariborski Staninvest, poslal dopis, »da stanovanja nimajo več statusa oskrbovanih stanovanj.« V enega od stanovanj pa se je že leto dni nazaj naselila družina z otrokoma, ki sploh ne izpolnjuje osnovnih pogojev za vselitev.

- da oskrbovana stanovanja predstavljajo novo obliko institucionalnega varstva starejših oseb v Sloveniji in so namenjena osebam nad 65-im letom starosti, ki potrebujejo pomoč v vsakodnevnem življenju, sicer pa so še sposobni poskrbeti zase,

- da ima oskrbovano stanovanje koz posebej grajena, funkcionalno povezana in potrebam starejših ljudi prilagojena stanovanjska enota poseben status, ter v njem ne morejo živeti ljudje, ki ne izpolnjujejo pogoje, navedenih v Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev(Ur. l. RS 54/92, 2/)8, 19/99),

- da se ta prodajna pogodba sklepa zaradi: reševanja problematike starejših ljudi, ki jim z bivanjem v teh stanovanjih nudena pomoč pri vsakodnevnih opravilih.

Da je stanovanje resnično namenjeno izključno starejšim občanom in da je namembnost objekta varovana stanovanja za ljudi, starejše od 65 let, je zapisano tudi v enotnem dovoljenju za gradnjo, ki ga je leta 1999 izdala Upravna enota Maribor.

Leta 2022 so bila na ravni občin, ki so lastnice stanovanjskega sklada iz Maribora, natančno določena Pravila za oddajo oskrbovanih stanovanj v lasti JMSS Maribor (Medobčinski uradni vestnik, 10. junij 2022).

Prvi pogoj za najem je starost prosila od 65 let. Prednost pri dodelitvi oskrbovanega stanovanja v najem pa imajo osebe, ki »zaradi starosti ali pojavov, ki spremljajo starost, potrebujejo občasno pomoč druge osebe v obsegu, kot je to določeno v Pravilniku o standardih in normativih socialno varstvenih storitev.«

V tem Pravilniku je natančno razloženo, kaj obsegata osnovna in socialna oskrba v oskrbovanem stanovanju:

-       pomoč pri bivanju, kamor sodijo: osnovno čiščenje vseh ali posameznih prostorov stanovanja z odnašanjem smeti in postiljanje;

-       organizirano prehrano;

-       pomoč pri pranju, sušenju in likanju perila;

-       pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in izvajanju dnevnih opravil;

-       varstvo in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.

»Poleg osnovne in socialne oskrbe mora biti upravičencem zagotovljena uporaba celodnevne povezave preko osebnega telefonskega alarma za pomoč na daljavo ...«

Staninvest: »Ocenjujemo, da stanovanja nimajo več status oskrbovanih stanovanj«

DSO Tezno je stanovalcem s Panonske ulice 47 leta 2022 nehal izvajati storitev specialne oskrbe in SOS klica. Kot nam je pojasnila direktorica Jasna Cajnko, je bil razlog za to odločitev »zmanjšano število zaposlenih, predvsem tistih na področju zdravstva, kar je, žal, splošno znano dejstvo v Sloveniji in Evropi. Med ukrepi, da kljub zaostrenim pogojem delovanja, še vedno zagotavljamo strokovno, varno in empatično nego in oskrbo stanovalcem našega doma, smo sprejeli tudi odločitev, da storitev oskrbe v oskrbovanih stanovanjih ne bomo več izvajali.« Je pa JMSS Maribor ob tem ponudil alternativno storitev E-oskrbe Telekoma Slovenije.

Ob kadrovskih stiskah v domovih po vsej Sloveniji smo na našem portalu že večkrat izpostavili neučinkovitost pristojnega ministrstva, ki se je ob konstituiranju soočilo s posledicami dolgoletnega zanemarjanja področja dolgotrajne oskrbe. Prav tako smo že opozorili na samovoljo javnih skladov, ki ljudem z obljubo po oskrbi prodajajo ali oddajajo stanovanja, ki ustrezajo zgolj arhitekturnim prilagoditvam za starejše, osnovne socialne in zdravstvene oskrbe pa kljub oglaševanju ne zagotavljajo.

Z vsemi anomalijami in zavajajočimi obljubami prodajalcev oskrbovanih stanovanj, ki so večinoma v javni lasti, smo seznanili pristojne v državi. Navsezadnje je bilo ministrstvo za solidarno prihodnost pod aktualno vlado ustanovljeno prav z namenom reševanja vedno večjih stisk starejše populacije nad 65 let, ki v Sloveniji predstavlja že petino vsega prebivalstva, kar je dvakrat toliko kot ob osamosvojitvi leta 1991. Na ravni Evropske unije smo po številu starejših celo nad evropskim povprečjem. A ministrstvo Simona Maljevca za zdaj še ni pokazalo konkretnih rešitev. Čeprav so posamezni uslužbenci ob plači dodatno nagrajeni prav iz naslova ukvarjanja z dolgotrajno oskrbo. Tudi v dani situaciji se ministrstvo distancira od konkretnega primera in ugotavlja, da je »glede na izpostavljeno prenova zakonodaje na področju oskrbovanih stanovanj zagotovo nujno potrebna«. Stanovalcem pa svetujejo, da se obrnejo na gradbeno inšpekcijo.

Na podlagi odločitve DSO, da prekine z oskrbo, je upravljavec Staninvest ocenil, da stanovanja na Panonski ulici, ki so bila tik ob DSO zgrajena prav z namenom nudenja pomoči starejšim, niso več oskrbovana, nam pismo upravljavca pokaže Vlado Šuster. »V oskrbovanih stanovanjih morajo biti zagotovljene storitve institucionalnega varstva starejšim ljudem, prav tako morajo imeti oskrbovana stanovanja svojega oskrbnika, kar so pogoji za obratovanje oskrbovanih stanovanj. V konkretnem primeru ti pogoji niso več zagotovljeni, zato ocenjujemo, da stanovanja nimajo več status oskrbovanih stanovanj.« (dopisa iz 2. avgusta 2023 in 29. avgusta 2023)

Prelaganje odgovornosti

Stanovalci, ki so stanovanja kupili po 20 odstotkov višji ceni od ostalih zaradi statusa oskrbovanih stanovanj (posebna arhitekturna prilagoditev, obljubljena osnovna in socialna institucionalna oskrba), ali zanje plačujejo najemnino, menijo, da so bili zavedeni ali pa je zakonodaja na tem področju preohlapna in dopušča javnim/zasebnim investitorjem možnosti interpretacije v škodo uporabnikov. Enako smo na našem portalu že opozorili v primeru oskrbovanih stanovanj v Trbovljah in Pod Pekrsko gorco. Ali gre v ozadju, ko očitno obstaja želja po spremembi namembnosti stanovanj iz oskrbovanih v navadna tržna stanovanja, celo za večje finančne apetite? Nenazadnje so stanovanja v Teznem v gospodarsko najmočnejšem predelu štajerske prestolnice, kar se lahko odrazi tudi v cenah stanovanj, če ta postanejo tržno blago.

Neprijetno je tudi mlajši družini, saj niso vedeli, da prihajajo v blok z oskrbovanimi stanovanji. Kot so ugotovili stanovalci, najemodajalki tudi nista prijavili vseh oseb, kar je vplivalo na plačevanje skupnih stroškov, ki se obračunavajo glede na število prijavljenih oseb v enoti. Teh stroškov pa ni malo: dvigala, elektrika v skupnih prostorih, ogrevanje, smeti, čiščenje hišnik. Šele po posredovanju sta najemodajalki, kot nam pokažejo dokument, prijavili dejansko število stanovalcev. Za razliko od njih družina plačuje tržno najemnino. »Če obstajajo pravila za življenje v samskem domu, bi morala tudi pri nas, v oskrbovanih stanovanjih,« je prepričan upokojenec Ivan Gantar.

Stanovalci najbolj zamerijo lastnikom stanovanj, ki jih ni seznanil s spremembami ali se z njimi vsaj pogovoril. »Za oskrbovana stanovanja so bila porabljena družbena sredstva, namenjena starejši, ranljivi populaciji,« vztraja Vlado Šuster, zdaj pa je eno stanovanje že izgubljeno. Samo vprašanje časa je torej, kdaj bodo tudi druga (v primeru dedovanja ali prodaje), pristala prosto na trgu.

Zavajajoče prakse so stalnica, ministrstva pa so neodzivna

Ob vedno večjem številu starejših, ki tudi s preselitvijo v oskrbovana stanovanja želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ne biti v breme družbi, kot je eden od stereotipov, bi morali naši odločevalci pospešeno vzpostavitvi transparenten sistem oskrbe v oskrbovanih stanovanjih, ki bi vsakemu stanovalcu zagotavljal primerljive razmere kjerkoli po državi. Pri oglaševanju oskrbovanih stanovanj starejši večkrat naletijo na zavajajoče prakse, ki ustvarjajo napačna pričakovanja glede storitev in pogojev bivanja. Oglasi povečini obljubljajo celovito oskrbo, vendar ne navajajo, da so nekatere storitve, kot so pomoč pri vsakodnevnih opravilih ali zdravstvena nega, na voljo le ob doplačilu ali sploh niso vključene.

Nekateri ponudniki poudarjajo bližino zdravstvenih ustanov, ne da bi jasno navedli, da te niso del njihove ponudbe in jih morajo stanovalci organizirati in plačati sami. Nizke pokojnine pa starejšim pogosto ne zadoščajo za pokritje osnovnih življenjskih stroškov, stroški za zdravstveno oskrbo in dolgotrajno nego pa so visoki tudi zaradi pomanjkanja kadra na tem področju. To lahko dodatno poslabša življenjske pogoje in ogroža njihovo dostojanstvo.

Kot so zapisali na socialnem inšpektoratu, je zasebna lastnina pravica po Ustavi RS in se je ne da pogojevati z drugimi predpisi. Zato lahko zasebni lastniki s svojo etažno lastnino - oskrbovanim stanovanjem - razpolagajo povsem samostojno in po lastnih odločitvah oziroma niso dolžni spoštovati predpisov storitve institucionalno varstvo v oskrbovanih stanovanjih. Tako so inšpektorji v inšpekcijskih pregledih 2016-2021 že ugotovili, da predpisi za oskrbovana stanovanja ne omogočajo povsem zaščite pravic uporabnikom, ker področje ni dovolj opredeljeno v predpisih in se izvaja različno po več dejavnikih. Stanje ostaja nespremenjeno tudi po priporočilih Računskega sodišča. Zakaj se kljub ugotovitvam o kršenju prava, pristojni ne zganejo?

Kot bi šlo za jedrsko varnost, ne pa zgolj za spoštovanje zakonskih normativov!

Glede kršitev na področju oskrbovanih stanovanj in neenakega položaja najemnikov oskrbovanih stanovanj, pri čemer naj bi določena oskrbovana stanovanja zagotavljala oskrbo, nekatera druga pa ne, je seznanjen tudi varuh človekovih pravic, ki je zaradi neodzivnosti v preteklosti že okrcal ministrstvo za solidarno prihodnost. Neodzivnost pristojnih pa po mnenju instituta »nakazuje nezadostno angažiranje za ureditev področja oskrbovanih stanovanj.« Varuh ocenjuje, »da gre za pomembno tematiko varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter za pravno varnost državljanov v Republiki Sloveniji, tako v luči težnje po deinstitucionalizaciji kot tudi v smislu priložnosti, da se oskrbovana stanovanja umestijo v sistem dolgotrajne oskrbe, kar je bilo do sedaj povsem spregledano.«

Na ministrstvu sicer že dlje časa napovedujejo spremembe in večjo transparentnost pri najemu oskrbovanih stanovanj. Kot so nam sporočili, ocenjujejo, »da je obvezen razmislek in predlog sprememb zakonodaje na področju oskrbovanih stanovanj – predvsem v delu, da bi bila oskrbovana stanovanja lahko le najemna.« Pa saj ne gre za jedrsko znanost?! Da bo dal dolgotrajni oskrbi večji pospešek, od ministra Maljevca pričakuje tudi premier Robert Golob.

Kljub prezrtosti od odločevalcev, pa bodo Vlado, Brigita, Andreja, Ivan in Marija ter ostalih skoraj pol milijona upokojencev, s 1. julijem prihodnje leto začeli plačevati nov davek za dolgotrajno oskrbo. Za razliko od zaposlenih in delodajalcev, ki bodo v skladu z zakonom plačevali en odstotek od bruto plače, bodo upokojencem trgali en odstotek od neto pokojnine.