Odločitev o nakupu prostorov za Urad za preprečevanje pranja denarja, ki spada pod ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča, se je zgodila rekordno hitro. Kot smo pisali v članku, je bilo informativno zbiranje ponudb za nakup prostorov, objavljeno 20. marca 2024. 

Na to ponudbo se je prijavilo samo eno podjetje, in sicer CF Confidas, d. o. o. Že naslednjega dne se je s strani države zgodil ogled ponujenih prostorov v šestem nadstropju Lesnine na Parmovi 53. Predstavnik podjetja  CF Confidas, d. o. o.,  kot je razvidno iz zapisnika o sestanku, je pritiskal na državo, da se zaveže k čimprejšnjemu nakupu, čeprav smo razkrili, da so bili prostori že dve leti neuspešno v prodaji.

Kot piše v zapisniku, je na sestanku prodajalec pogojeval, da se država čimprej zaveže k nakupu, saj ponudba velja samo do 27. marca 2024, sicer bodo prostore oddali. Ministrstvo za finance pa je prodajalcu ekspresno ugodilo, saj je istega dne, torej 27. marca 2024, z dopisom številka 478-39/2024/2 sporočilo ministrstvu za javno upravo, da bodo zagotovili sredstva oz. pravice porabe za ta nakup!

Kar je v nasprotju s pravili. Danes razkrivamo še eno nepravilnost.

Na dokumentu o informativnem zbiranju ponudb, ki ga vidite zgoraj namreč piše, da ponudbe za nakup nepremičnin za državo zbirajo do 20. aprila 2024, gornji dopis pa izkazuje, da je ministrstvo za finance nakup Parmove 53 potrdilo že 27. marca 2024. Zakaj se je tako mudilo? So bili prostori ekskluzivni? Je bilo več kupcev? Se je UPPD-ju tako zelo mudilo? Nič od tega!

Država je imela le eno samo ponudbo, ki so jo takoj sprejeli in to še pred potekom roka za zbiranje ponudb.

Pri tem se postavlja več vprašanj:

Zakaj so pristali na nakup pred potekom roka za informativno zbiranje ponudb?

Zakaj so imeli le eno ponudbo?

Zakaj so se pustili (časovno) izsiljevati prodajalcu, če je jasno, da je podjetje prostore neuspešno prodajalo že od leta 2022?

Zakaj so ob ponudbi nepremičnin na trgu kupili prostore v stari stavbi z energetsko izkaznico, ki ne izkazuje energetske učinkovitosti?

Zakaj se je ogled zgodil že dan po informativnem zbiranju ponudb in zakaj so na ogledu že načrtovali obnovo?

Iz ministrstva za finance smo prejeli odgovor na vprašanje ali minister Klemen Boštjančič pozna prodajalce torej kogarkoli iz podjetja CF Confidas d.o,o. Odgovorili so, da ne! Gre pa za davčno podjetje, eden od lastnikov pa je nadzornik, torej je iz krogov iz katerih prihaja tudi minister, zato je bilo vprašanje o poznanstvih povsem upravičeno.

Boštjančičeva pretekla ravnanja pa sicer (brez tega nakupa) kažejo na to, da rad pomaga svojim bližnjim.

Navajamo dejstva:  

- Klemen Boštjančič je eden od ustanoviteljev stranke Svoboda. Stranko so ustanovili iz predhodnice stranke Z.dej njegovega prijatelja Jureta Lebna, ki je letos dobil službo v kabinetu predsednika vlade. Leben in Boštjančič sta vrsto let tudi zasebno prijatelja.

- Boštjančič je v stranko Svoboda po odhodu Vesne Vuković pripeljal strokovnjaka na področju letalstva Roka Marolta, ki je s te funkcije že odstopil. Boštjančič je, kot so poročali mediji, nekoč že financiral podjetje nekdanje generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković, ta pa, kot so poročali na RTVSLO, nikoli ni pojasnila, zakaj je kot novinarka ta sredstva tudi dobila. Vukovićeva se je medtem s politične funkcije vrnila na uredniško delovno mesto.

- Enega od prodajalcev Parmove, Christopha Geymayerja, ki je tudi 30-odstotni lastnik podjetja, je na mesto nadzornika  v hranilnici LON imenoval Otmar Zorn, ki je bil največji donator stranki Svoboda, katere podpredsednik je minister za finance Klemen Boštjančič.  

Boštjančičeva žena, Eva Boštjančič, je bila v tej vladi imenovana v svet javnega zavoda.

Prijava na KPK in Računsko sodišče

Kot smo napisali v prvem in drugem članku, je država kupovala prostore na Parmovi za Urad za preprečevanje pranja denarja (UPPD), ki je s tem nakupom pridobil le okoli 100 kvadratnih metrov prostora več za 1,3 milijona evrov. Strošek države pa bo še večji, saj v to ceno ni všteta obnova. Celoten strošek je 1,6 milijona evrov za pisarne na Parmovi. Država nakup opravičuje s tem, da bo zdajšnje prostore UPPD namenila Ustavnemu sodišču. Tako rešujejo dve instituciji, so zapisali. Niso pa prišteli še morebitnih stroškov urejanja za Ustavno sodišče. Kljub vsemu ostaja dejstvo, da je šlo za ekspresno odločitev o nakupu, iz dokumentacije pa sledi, da je država pri tem kršila postopke. Še več. Čeprav je bila prvotna časovnica, da bi se UPPD moral preseliti do decembra, tega niso storili. Napisali so nam, da se bodo preselili, ko bodo prostori pripravljeni. Kot smo razkrili, je dejstvo tudi to, da se nakup ne bi smel zgoditi, ker stavba ne ustreza energetski učinkovitosti. Uredba o energetski učinkovitosti stavb v javnem sektorju predpisuje, kakšne morajo biti meritve. Ker take niso bile, je prodajalec priložil novo, delno energetsko izkaznico samo za prostore, ki jih prodaja, čeprav je to povsem v nasprotju s predpisi. Kot nam je povedal izdelovalec energetske izkaznice Franc Pojbič, so rezultati povsem drugi, saj ni upošteval parametrov, ki bi jih moral. Prav tako je ta nova delna energetska izkaznica neveljavna.

V Pravilniku o metodologiji izdelave in izdaje energetskih izkaznic stavb v 4. členu piše, da »energetske izkaznice za posamezni del stavbe ni mogoče izdati, če je že izdana energetska izkaznica za celotno stavbo. Ker stavba na Parmovi 53 ima veljavno energetsko izkaznico do 25. januarja 2025, je delna neveljavna.  

Kot smo glede nakupa Parmove pisali v obeh predhodnih člankih, se nakazujejo sumi, da je bil prav ta nakup vnaprej načrtovan. To bi lahko izkazovali:  

- časovnica ogleda (naslednji dan),

- že na ogledu popis vseh načrtovanih sprememb,

- odločitev o nakupu, ki ga je dalo ministrstvo za finance pred potekom informativnega zbiranja nakupa,

- število prejetih ponudb,

- cena, ki odstopa navzgor,

- veljavna energetska izkaznica, ki ne izkazuje predpisane energetske učinkovitosti,

- skrivanje prave energetske izkaznice: z ministrstva so na naš poziv poslali novo, delno in neveljavno energetsko izkaznico,

- priznanje glede (ne)ekonomičnosti nakupa: »Investicija ob zgolj upoštevanju finančnih kazalnikov izkazuje manj ugodne rezultate, kar je razumljivo za naravo projekta, ki predstavlja prostorsko problematiko UPPD in je opravičljiva in nujna ob upoštevanju družbeno ekonomskih koristi, ki jih ni mogoče finančno ovrednotiti.«

- z nakupom ima UPPD 742 kvadratnih metrov, kar je manj kot 100 kvadratnih metrov več, kot jih imajo zdaj na Cankarjevi. Za 1.320.000 € (z obnovo 1,6 mil. €)?! Poleg tega se bodo tudi letni stroški povečali za 5.000 evrov, 2.516 € več bosta stala ogrevanje in elektrika, 2.457 € pa čiščenje.

Na vprašanja o (vnaprej)dogovorjenem nakupu, o sumih korupcije in upravičenosti/ gospodarnosti nakupa bi morali odgovoriti na Računskem sodišču in na KPK. Oba organa sta sicer deležna kritik s strani te vlade.